Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z medicinsko antropologinjo dr. Uršulo Lipovec Čebron o tem, zakaj bi kakovost javnega zdravstva v Sloveniji pomembno dvignili t.i. medkulturni mediatorji
Menda si vsi želimo, da bi bili zdravniki in zdravnice, ki bdijo nad našim zdravjem, odlični diagnostiki. In vendar je treba reči, da globina zdravničinega strokovnega znanja ali zdravnikova pronicljivost pri razbiranju in interpretiranju pacientovih bolezenskih simptomov, sama po sebi najbrž še ne zagotavljata, da bomo deležni resnično vrhunske medicinske oskrbe. V tem smislu je namreč izjemnega pomena tudi to, da nam osebni zdravnik navsezadnje zna na ustrezen, razumljiv in empatičen način pojasniti, kaj je z nami narobe, kakšno terapijo potrebujemo in kako naj se v procesu zdravljenja vedemo.
To pa ni vselej preprosto. Razlaga, ki nekomu povsem zadošča, bo drugega pacienta zbegala, to bo omajalo njegovo zaupanje v zdravnikovo avtoriteto in tako bo proces zdravljenja potekal počasneje ali celo manj uspešno. In ko se sprašujemo po naravi razlogov, ki v komunikaciji med zdravstvenimi delavci in bolniki lahko pripeljejo do belega šuma, hitro ugotovimo, da so nekateri med njimi lahko čisto kulturne narave.
Že če, na primer, zdravnica in pacient ne pripadata isti generaciji, lahko med njima pride do komunikacijskega kratkega stika; če pa pacientka in zdravnik niti ne govorita istega jezika ali prihajata iz povsem različnih civilizacijskih okolij – in to je položaj, ki ga v globaliziranem svetu srečujemo vse pogosteje – je priložnosti za medsebojno nerazumevanje še bistveno več. Kako torej preseči tovrstne ovire in zagotoviti, da bodo zdravnice in zdravniki dejansko lahko sledili duhu Hipokratove prisege, ki pravi, da so prav vsi ljudje, ne glede na najrazličnejše osebne okoliščine, upravičeni do zdravljenja?
Odgovor na to vprašanje že več let išče dr. Uršula Lipovec Čebron, predavateljica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, eno izmed možnih rešitev pa ponuja v intrigantni znanstveni razpravi Medkulturna mediacija in zdravstvo v Sloveniji, ki jo je napisala skupaj z Jušem Škrabanom z ljubljanske Fakultete za socialno delo in jo letos objavila pod okriljem Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kaj pravzaprav je medkulturna mediacija in zakaj bi lahko substancialno izboljšala kakovost javnega zdravja, ki je na voljo v naši državi, v tokratnih Podobah znanja preverjamo v pogovoru z dr. Lipovec Čebron.
896 epizod
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Z medicinsko antropologinjo dr. Uršulo Lipovec Čebron o tem, zakaj bi kakovost javnega zdravstva v Sloveniji pomembno dvignili t.i. medkulturni mediatorji
Menda si vsi želimo, da bi bili zdravniki in zdravnice, ki bdijo nad našim zdravjem, odlični diagnostiki. In vendar je treba reči, da globina zdravničinega strokovnega znanja ali zdravnikova pronicljivost pri razbiranju in interpretiranju pacientovih bolezenskih simptomov, sama po sebi najbrž še ne zagotavljata, da bomo deležni resnično vrhunske medicinske oskrbe. V tem smislu je namreč izjemnega pomena tudi to, da nam osebni zdravnik navsezadnje zna na ustrezen, razumljiv in empatičen način pojasniti, kaj je z nami narobe, kakšno terapijo potrebujemo in kako naj se v procesu zdravljenja vedemo.
To pa ni vselej preprosto. Razlaga, ki nekomu povsem zadošča, bo drugega pacienta zbegala, to bo omajalo njegovo zaupanje v zdravnikovo avtoriteto in tako bo proces zdravljenja potekal počasneje ali celo manj uspešno. In ko se sprašujemo po naravi razlogov, ki v komunikaciji med zdravstvenimi delavci in bolniki lahko pripeljejo do belega šuma, hitro ugotovimo, da so nekateri med njimi lahko čisto kulturne narave.
Že če, na primer, zdravnica in pacient ne pripadata isti generaciji, lahko med njima pride do komunikacijskega kratkega stika; če pa pacientka in zdravnik niti ne govorita istega jezika ali prihajata iz povsem različnih civilizacijskih okolij – in to je položaj, ki ga v globaliziranem svetu srečujemo vse pogosteje – je priložnosti za medsebojno nerazumevanje še bistveno več. Kako torej preseči tovrstne ovire in zagotoviti, da bodo zdravnice in zdravniki dejansko lahko sledili duhu Hipokratove prisege, ki pravi, da so prav vsi ljudje, ne glede na najrazličnejše osebne okoliščine, upravičeni do zdravljenja?
Odgovor na to vprašanje že več let išče dr. Uršula Lipovec Čebron, predavateljica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, eno izmed možnih rešitev pa ponuja v intrigantni znanstveni razpravi Medkulturna mediacija in zdravstvo v Sloveniji, ki jo je napisala skupaj z Jušem Škrabanom z ljubljanske Fakultete za socialno delo in jo letos objavila pod okriljem Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kaj pravzaprav je medkulturna mediacija in zakaj bi lahko substancialno izboljšala kakovost javnega zdravja, ki je na voljo v naši državi, v tokratnih Podobah znanja preverjamo v pogovoru z dr. Lipovec Čebron.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili geologinjo Nino Zupančič, profesorico na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. Ukvarja se s petrologijo in geokemijo, posebej preučuje geološko zgodovino Pohorja in je o tem objavila vrsto znanstvenih člankov in razprav. Doktorica Zupančičeva je dejavna tudi na področju geoarheologije, skupaj s slovenskimi arheologi je sodelovala pri raziskovanjih bronastodobnih, rimskih in drugih najdišč. Z geologinjo Nino Zupančič se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost literarni teoretik doktor Marijan Dović, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za Slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Raziskovalno se ukvarja s kanonizacijo v literaturi, s teorijo vrednotenja in s sistemsko teorijo književnosti. Dović je proučeval delo slovenskega avantgardista Antona Podbevška, ves čas tudi proučuje fenomen nacionalnega v literaturi. Z literarnim teoretikom Marijanom Dovićem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja osemdeset let slovenski filozof, zaslužni profesor ljubljanske univerze, doktor Božidar Debenjak. V počastitev njegovega jubileja v tokratnih Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga s profesorjem posneli in prvič predvajali pred leti. Debenjak je doktorat opravil na temo o odtujitvi v Engelsovi filozofiji, prevajal je marksistične filozofske tekste, posebej poglobljeno je preučeval filozofijo zgodovine. Pripravlja Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Albina Kristla s Fakultete za farmacijo, kjer predava predmete s področja farmacevtske tehnologije in biofarmacije. Je predstojnik Katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko; preučuje interakcije med zdravilnimi učinkovinami ter njihove interakcije s hrano in prehranskimi dopolnili, ukvarja se s procesi vstopanja učinkovin v organizem in z njihovim metabolizmom. S farmacevtom Albinom Kristlom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost kemik doktor Stojan Stavber,vodja laboratorija za organsko in bioorgansko kemijo na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se s tako imenovano zeleno kemijo. Tam študirajo do okolja prijazne moderatorje in reagente. Preučujejo selektivno uvajanje halogenih elementov, zlasti fluora v organske molekule. Njihovi izsledki so pomembni za številne industrijske veje v prizadevanjih za trajnostni razvoj. S kemikom Stojanom Stavberjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost zgodovinar doktor Jurij Perovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Preučuje slovensko politično zgodovino v burnem obdobju od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Je avtor šestih znanstvenih monografij, objavil je več kot šestdeset znanstvenih člankov in samostojnih sestavkov v monografskih publikacijah. Zgodovinarja Jurija Perovška je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bomo prestavili strojnika doktorja Janeza Kopača, profesorja za področje obdelovalne tehnike na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Kopač je predstojnik katedre za menedžment obdelovalnih tehnologij in laboratorija za odrezavanje ter vodja programske skupine za trajnostni razvoj. Ukvarja se z različnimi področji proizvodnega strojništva: med drugim s sodobnimi rezalnimi materiali in orodji, z visokohitrostno obdelavo in ekonomičnostjo proizvodnje in z uvajanjem senzorike v proizvodne procese. Strojnika Janeza Kopača je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
To pomlad bo obhajal sedemdesetletnico slovenski akademik profesor Uroš Skalerič, mednarodno priznani raziskovalec na področju stomatologije, zato bomo v PODOBAH ZNANJA objavili intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Skalerič je preučeval zobno sklenino, zlasti vzroke in epidemiologijo parodontalne bolezni, pri ljubljanski stomatološki kliniki pa je ustanovil Center za stomatološke raziskave. Pripravlja Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
To pomlad obhaja častitljivih 85 let ugledni slovenski biolog Kazimir Tarman, zato v tokratnih PODOBAH ZNANJA znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Tarman je bil dolgoletni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Utemeljil je raziskovalno delo na področju ekologije živali pri nas in ustanovil laboratorij za biologijo tal. Pripravlja Štefan Kutoš.
V teh dneh obhaja 75-letnico ugledni slovenski raziskovalec, kemik doktor Božo Plesničar. V tokratnih Podobah znanja zato znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Plesničar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pozornost mednarodne strokovne javnosti je zbudil s tem, ko je kot prvi na svetu sintetiziral divodikov trioksid. Pripravlja Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja življenjski jubilej, 75-letnico priznana slovenistka profesorica Ada Vidovič Muha, zato v Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga z njo posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Profesorica Vidovič Muha se je raziskovalno ukvarjala z mnogimi jezikovnimi področji od teorije knjižnega jezika do zgodovine našega jezikoslovja. Delovala je Inštitutu Frana Ramovša, nato pa na ljubljanski Filozofski fakulteti. V zavest širše javnosti se je zapisala kot zagovornica kar najširše skrbi za našo materinščino. Pripravlja Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Neveljaven email naslov