Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maša Jazbec na presečišču umetnosti in znanosti raziskuje, kaj nas humanoidni roboti lahko naučijo o nas samih.
Roboti hitro osvajajo nova znanja in spretnosti ter postajajo bolj avtonomni, s tem pa tudi vse bolj zapuščajo predvidljivo tovarniško okolje in prihajajo v neposreden stik z ljudmi. Pogostejši so tudi humanoidni, človeku podobni roboti. Ob tem naglem napredku robotike prihaja vse bolj v ospredje tudi naš odnos do te tehnologije. Ta je večplasten, ambivalenten in zato tudi iskanje odgovorov na vprašanja, ki se tu porajajo, sega na različna področja.
Na presečišču umetnosti, informatike in robotike deluje tudi današnja gostja oddaje, Maša Jazbec, ki je iz humanistične informatike doktorirala na japonski Univerzi v Cukubi. Med svojim študijem na Japonskem je raziskovala tudi v laboratoriju Hirošija Išigura, ki se je kot prvi lotil izdelave ljudem čim bolj podobnih humanoidnih robotov. Ta japonski robotik meni, da se lahko prav od robotov veliko naučimo o nas samih. Raziskave Maše Jazbec so se tako osredotočile na določene vidike naše zaznave.
»Zanimalo me je, če lahko oziroma do katere mere lahko z različnimi stimulusi pretentamo naše možgane, da bi telo robota vzeli kot za svoje,« pove dr. Maša Jazbec, vodja DDTLab-a v Trbovljah.
To je relevantno tudi zaradi možnosti vodenja robota na daljavo. Testirance so opremili z očali za virtualno resničnost, preko katerih so lahko videli, kar bi sicer videl robot. Ko so pogledali navzdol, so namesto svojega telesa videli telo robota.
»V eksperimentu, ki smo ga izvajali z androidom Geminoidom, je več kot 90 % testirancev potrdilo, da so za nekaj minut čutili telo Geminoida, kot bi bilo njihovo.«
Presenetljiv trenutek je bil tudi, ko so zaveso, ki je ločevala robota od človeka, umaknili in so testiranci pred seboj zagledali sebe.
»Lahko so se rokovali in poročali so o neverjetnih občutkih. Niso vedeli, v katerem telesu so.«
Kako je izgledal eksperiment, lahko preverite na tej povezavi.
Maša Jazbec sicer v okviru Delavskega doma Trbovlje vodi DDTLab, kjer se med drugim ukvarjajo s kreativno rehabilitacijo z robotiko. Tam sta rezidenčna robota mala humanoidna robotka Eva in robotska roka Yaski, ki ju je mogoče usmerjati tudi s pomočjo vmesnika med možgani in strojem. Yaski denimo slika, piše, riše tako, da ga je mogoče usmerjati kar preko misli.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.
906 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Maša Jazbec na presečišču umetnosti in znanosti raziskuje, kaj nas humanoidni roboti lahko naučijo o nas samih.
Roboti hitro osvajajo nova znanja in spretnosti ter postajajo bolj avtonomni, s tem pa tudi vse bolj zapuščajo predvidljivo tovarniško okolje in prihajajo v neposreden stik z ljudmi. Pogostejši so tudi humanoidni, človeku podobni roboti. Ob tem naglem napredku robotike prihaja vse bolj v ospredje tudi naš odnos do te tehnologije. Ta je večplasten, ambivalenten in zato tudi iskanje odgovorov na vprašanja, ki se tu porajajo, sega na različna področja.
Na presečišču umetnosti, informatike in robotike deluje tudi današnja gostja oddaje, Maša Jazbec, ki je iz humanistične informatike doktorirala na japonski Univerzi v Cukubi. Med svojim študijem na Japonskem je raziskovala tudi v laboratoriju Hirošija Išigura, ki se je kot prvi lotil izdelave ljudem čim bolj podobnih humanoidnih robotov. Ta japonski robotik meni, da se lahko prav od robotov veliko naučimo o nas samih. Raziskave Maše Jazbec so se tako osredotočile na določene vidike naše zaznave.
»Zanimalo me je, če lahko oziroma do katere mere lahko z različnimi stimulusi pretentamo naše možgane, da bi telo robota vzeli kot za svoje,« pove dr. Maša Jazbec, vodja DDTLab-a v Trbovljah.
To je relevantno tudi zaradi možnosti vodenja robota na daljavo. Testirance so opremili z očali za virtualno resničnost, preko katerih so lahko videli, kar bi sicer videl robot. Ko so pogledali navzdol, so namesto svojega telesa videli telo robota.
»V eksperimentu, ki smo ga izvajali z androidom Geminoidom, je več kot 90 % testirancev potrdilo, da so za nekaj minut čutili telo Geminoida, kot bi bilo njihovo.«
Presenetljiv trenutek je bil tudi, ko so zaveso, ki je ločevala robota od človeka, umaknili in so testiranci pred seboj zagledali sebe.
»Lahko so se rokovali in poročali so o neverjetnih občutkih. Niso vedeli, v katerem telesu so.«
Kako je izgledal eksperiment, lahko preverite na tej povezavi.
Maša Jazbec sicer v okviru Delavskega doma Trbovlje vodi DDTLab, kjer se med drugim ukvarjajo s kreativno rehabilitacijo z robotiko. Tam sta rezidenčna robota mala humanoidna robotka Eva in robotska roka Yaski, ki ju je mogoče usmerjati tudi s pomočjo vmesnika med možgani in strojem. Yaski denimo slika, piše, riše tako, da ga je mogoče usmerjati kar preko misli.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo prestavili strojnika doktorja Janeza Kopača, profesorja za področje obdelovalne tehnike na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Kopač je predstojnik katedre za menedžment obdelovalnih tehnologij in laboratorija za odrezavanje ter vodja programske skupine za trajnostni razvoj. Ukvarja se z različnimi področji proizvodnega strojništva: med drugim s sodobnimi rezalnimi materiali in orodji, z visokohitrostno obdelavo in ekonomičnostjo proizvodnje in z uvajanjem senzorike v proizvodne procese. Strojnika Janeza Kopača je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
To pomlad bo obhajal sedemdesetletnico slovenski akademik profesor Uroš Skalerič, mednarodno priznani raziskovalec na področju stomatologije, zato bomo v PODOBAH ZNANJA objavili intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Skalerič je preučeval zobno sklenino, zlasti vzroke in epidemiologijo parodontalne bolezni, pri ljubljanski stomatološki kliniki pa je ustanovil Center za stomatološke raziskave. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
To pomlad obhaja častitljivih 85 let ugledni slovenski biolog Kazimir Tarman, zato v tokratnih PODOBAH ZNANJA znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Tarman je bil dolgoletni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Utemeljil je raziskovalno delo na področju ekologije živali pri nas in ustanovil laboratorij za biologijo tal. Pripravlja Štefan Kutoš.
V teh dneh obhaja 75-letnico ugledni slovenski raziskovalec, kemik doktor Božo Plesničar. V tokratnih Podobah znanja zato znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Plesničar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pozornost mednarodne strokovne javnosti je zbudil s tem, ko je kot prvi na svetu sintetiziral divodikov trioksid. Pripravlja Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja življenjski jubilej, 75-letnico priznana slovenistka profesorica Ada Vidovič Muha, zato v Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga z njo posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Profesorica Vidovič Muha se je raziskovalno ukvarjala z mnogimi jezikovnimi področji od teorije knjižnega jezika do zgodovine našega jezikoslovja. Delovala je Inštitutu Frana Ramovša, nato pa na ljubljanski Filozofski fakulteti. V zavest širše javnosti se je zapisala kot zagovornica kar najširše skrbi za našo materinščino. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naša gostja raziskovalka Majda Žigon, dolgoletna predstojnica laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu Slovenije in profesorica na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. V večdesetletnem raziskovalnem delu se je ukvarjala z ugotavljanjem značilnosti polimerov in z iskanjem novih možnosti na tem področju; med drugim danes raziskujejo biorazgradljive polimere, polimere iz obnovljivih virov, polimerne nanokompozite in uporabo polimerov v medicini. S kemičarko Majdo Žigon se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo profesorja Mihaela Brenčiča, predstojnika Oddelka za geologijo Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani. Deluje na področju hidrogeologije, kot dolgoletni sodelavec Geološkega zavoda Slovenije se je veliko ukvarjal z zaščito podzemne vode pred negativnimi okoljskimi vplivi; kot strokovnjak je sodeloval pri graditvi slovenskega avtocestnega križa in pri vrsti drugih infrastrukturnih objektov. Preučuje tudi razmerje med podzemno vodo in nekaterimi vidiki podnebnih sprememb. Z geologom doktorjem Mihaelom Brenčičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost upokojeni mariborski pomožni škof, vsestranski duhovni ustvarjalec doktor Jožef Smej. Smej, ki šteje dvaindevetdeset let in pčrav v teh dneh obhaja sedemdeseto obletnico posvetitve v duhovnika, je ustvaril občudovanja vreden opus kot pesnik, pisatelj, prevajalec, zgodovinar in cerkveni zgodovinar. Njegova razgledanost ter znanje madžarščine, grščine in latinščine ter vrste modernih jezikov sta mu omogočili, da se je vse življenje posvečal raziskovanju zgodovine Prekmurja in tistih mož, ki so stoletja dolgo ohranjali vero in slovenstvo v pokrajini med Rabo in Muro. Napisal je vrsto izvirnih znanstvenih in leposlovnih del, sodeloval je pri prevajanju Svetega pisma ter Zakonika cerkvenega prava. Z upokojenim škofom Jožefom Smejem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo profesorja Slobodana Žumra z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, kjer vodi skupino za fiziko mehke in delno urejene snovi. Raziskovalno dela tudi na Inštitutu Jožef Štefan. Preučuje zlasti tekoče kristale, koloidne disperzije, mehke kompozite, fotonske kristale in polimerne disperzije tekočih kristalov. Vsa ta področja so potencialno pomembna za aplikativno rabo na različnih področjih, od elektrotehnike do bioloških sistemov. Doktor Žumer je med drugim soavtor treh mednarodnih patentov. Za svoje delo je med drugim dobil Kidričevo nagrado. Fizika Slobodana Žumra je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov