Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O utripu kitajskega digitalnega prostora s sinologinjo in antropologinjo doc. dr. Majo Veselič.
Tehnološki velikani, kot so Faceboook, Twitter ali Google, ki ustvarjajo digitalni prostor na Zahodu, nimajo vstopa v kitajski digitalni prostor, a je digitalno življenje na Kitajskem prav tako izredno razvito in razgibano, obenem pa ga prav tako obvladujejo digitalni velikani – v prvi vrsti sta to podjetji Alibaba in Tencent.
»Internetne tehnologije na Kitajskem so inovativne predvsem v smislu potrošniških storitev in imajo zato še toliko večji vpliv na življenja posameznikov,« pravi sinologinja in antropologinja doc. dr. Maja Veselič, predavateljica na oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete.
Če je Tencent s svojim krogom podjetij bolj fokusiran na zabavo, videoigre in tudi socialna omrežja, se je Alibaba usmeril na prodajo in finance, oba pa vse nove tehnološke storitve povsem integrirata vsaka v svoj digitalni ekosistem, tako da je njun monopolni položaj in vpliv izreden. Kitajska danes premore milijardo uporabnikov spletnih storitev, digitalna ekonomija pa dosega danes že vrtoglavih 40 odstotkov kitajskega bruto družbenega proizvoda.
Tako kot pri nas, se tudi na Kitajskem seveda kažejo različni nepričakovani stranski učinki vse močnejše selitve družbenega življenja na splet. Morda v tem kontekstu lažje razumemo, zakaj je kitajska oblast v zadnjem letu začela intenzivneje posegati v spletni prostor in postavljati nova pravila delovanja in obnašanja v tamkajšnjem digitalnem prostoru. Če po eni strani z novimi predpisi naslavlja prav monopolni položaj in vpliv svojih tehnoloških velikanov, se po drugi strani loteva tudi predpisovanja pravilnega obnašanja in ustreznega videza domačih zvezdnikov in spletnih vplivnežev.
»Pri nas je bila zelo odmevna prepoved pojavljanja t. i. poženščenih moških oz. mladih fantov bolj androginega videza. Za to prepovedjo se skriva več dejavnikov. […] A to vprašanje, kakšni naj bi bili moderni kitajski moški, je že nekaj let na tapeti.«
Vse bolj izrazite so tudi razlike med generacijami, ki imajo vsaka svoja pričakovanja, srečujejo pa se tudi z drugačnimi družbenimi možnostmi in omejitvami.
»Generaciji sedanjih kitajskih staršev se zdi, da so oni svoji mladini omogočili vse, da ima zdaj mladina mnogo večjo možnost izbire, dosti boljše pogoje za življenje. Problem pa je, da v veliki večini kitajski mladi tega ne občutijo tako. Družba je postala izrazito tekmovalno naravnana in priložnosti za uspeh, za vzpon po družbeni lestvici so se močno zmanjšale. To tekmovanje je postalo že skoraj nevzdržno.«
906 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
O utripu kitajskega digitalnega prostora s sinologinjo in antropologinjo doc. dr. Majo Veselič.
Tehnološki velikani, kot so Faceboook, Twitter ali Google, ki ustvarjajo digitalni prostor na Zahodu, nimajo vstopa v kitajski digitalni prostor, a je digitalno življenje na Kitajskem prav tako izredno razvito in razgibano, obenem pa ga prav tako obvladujejo digitalni velikani – v prvi vrsti sta to podjetji Alibaba in Tencent.
»Internetne tehnologije na Kitajskem so inovativne predvsem v smislu potrošniških storitev in imajo zato še toliko večji vpliv na življenja posameznikov,« pravi sinologinja in antropologinja doc. dr. Maja Veselič, predavateljica na oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete.
Če je Tencent s svojim krogom podjetij bolj fokusiran na zabavo, videoigre in tudi socialna omrežja, se je Alibaba usmeril na prodajo in finance, oba pa vse nove tehnološke storitve povsem integrirata vsaka v svoj digitalni ekosistem, tako da je njun monopolni položaj in vpliv izreden. Kitajska danes premore milijardo uporabnikov spletnih storitev, digitalna ekonomija pa dosega danes že vrtoglavih 40 odstotkov kitajskega bruto družbenega proizvoda.
Tako kot pri nas, se tudi na Kitajskem seveda kažejo različni nepričakovani stranski učinki vse močnejše selitve družbenega življenja na splet. Morda v tem kontekstu lažje razumemo, zakaj je kitajska oblast v zadnjem letu začela intenzivneje posegati v spletni prostor in postavljati nova pravila delovanja in obnašanja v tamkajšnjem digitalnem prostoru. Če po eni strani z novimi predpisi naslavlja prav monopolni položaj in vpliv svojih tehnoloških velikanov, se po drugi strani loteva tudi predpisovanja pravilnega obnašanja in ustreznega videza domačih zvezdnikov in spletnih vplivnežev.
»Pri nas je bila zelo odmevna prepoved pojavljanja t. i. poženščenih moških oz. mladih fantov bolj androginega videza. Za to prepovedjo se skriva več dejavnikov. […] A to vprašanje, kakšni naj bi bili moderni kitajski moški, je že nekaj let na tapeti.«
Vse bolj izrazite so tudi razlike med generacijami, ki imajo vsaka svoja pričakovanja, srečujejo pa se tudi z drugačnimi družbenimi možnostmi in omejitvami.
»Generaciji sedanjih kitajskih staršev se zdi, da so oni svoji mladini omogočili vse, da ima zdaj mladina mnogo večjo možnost izbire, dosti boljše pogoje za življenje. Problem pa je, da v veliki večini kitajski mladi tega ne občutijo tako. Družba je postala izrazito tekmovalno naravnana in priložnosti za uspeh, za vzpon po družbeni lestvici so se močno zmanjšale. To tekmovanje je postalo že skoraj nevzdržno.«
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V tokratnih PODOBAH ZNANJA bo naš gost magister Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra in predsednik koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije. Že vrsto let se ukvarja s širšo domoljubno tematiko in je pobudnik obuditve spomina več pomembnih Slovencev, med njimi izumitelja Puha ter akademikov Trstenjaka in Slodnjaka. Je tudi pobudnik in častni predsednik fundacije doktorja Antona Trstenjaka. Milana Lovrenčiča je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat gostili inženirja gozdarstva Tomaža Miheliča, varstvenega ornitologa na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Je vodja projekta Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije, poleg tega tudi pripravlja popis ptičjih vrst. Je avtor več strokovnih razprav in referatov ter mnogih poljudnih člankov na temo ptic. Z ornitologom Tomažem Miheličem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat gost fizik Janez Štrancar, vodja programske skupine za eksperimentalno biofiziko kompleksnih sistemov na Inštitutu Jožefa Stefana. Preučuje zlasti biološke membrane, supramolekulske strukture, biokompatibilnost, nanomateriale in antimikrobne lastnosti materialov. Raziskave, ki potekajo v njegovi programski skupini, imajo tudi številne aplikativne vidike, med drugim v medicini, farmaciji in varni izdelavi živil. Z biofizikom Janezom Štrancerjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Naš gost v Podobah znanja bo tokrat doktor Borut Vrščaj, predstojnik oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Doktor Vrščaj je docent za področje pedologije ter rabe in varstva tal na fakulteti za kmetijstvo univerze v Mariboru ter na visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Preučuje tla kot naravni vir in temelj kopenskih ekosistemov, ukvarja se s pedologijo, z ekologijo in varstvom tal ter z modeliranjem talnih parametrov, s pedološkim kartiranjem in informatiko na tem področju. Z doktorjem Borutom Vrščajem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost fizik doktor Tomaž Gyergyek, profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Doktor Gyergyek je tudi višji znanstveni sodelavec in vodja laboratorija za fiziko plazme na Odseku za reaktorsko fiziko Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z njim bomo med drugim pobliže spoznali tematiko pridobivanja energije z jedrsko fuzijo, pri čemer je pomembno razumevanje in obvladovanje fizike plazme, prav tako so raziskave plazme pomembne za astrofiziko in za številna druga teoretična in aplikativna področja. S fizikom Tomažem Gyergyekom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo uglednega slovenskega raziskovalca, profesorja Marka Muniha z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, kjer je predstojnik Laboratorija za robotiko in Vodja programske skupine Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju. Doktor Munih ima prijavljenih pet patentov. Njegovi članki so pogosto citirani v svetovni literaturi s tega področja, njegova knjiga o robotiki, ki jo je pred leti izdal pri založbi Springer, pa je na seznamih najkakovostnejše svetovne znanstvene literature. Z doktorjem Markom Munihom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat naš gost profesor Tadej Tuma z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, na kateri je predstojnik Katedre za elektroniko in vodja Laboratorija za računalniške metode v elektroniki. Ukvarja se z računalniškim načrtovanjem in optimizacijo vezij, z mikrokrmilniškimi sistemi ter s programiranjem v realnem času. Veliko deluje v raziskovalnih projektih in programih na področju telekomunikacij. Elektrotehnika dr. Tadeja Tumo je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost sociolog doktor Milko Poštrak, docent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji konceptov in teorij socialnega dela, pozornost posveča zlasti mladim, zanimajo ga življenjski svetovi mladine, subkulture in ustvarjalnost. V soavtorstvu je napisal učbenik Uvod v socialno delo, v njegovi bibliografiji so med drugim naslovi Uporniške mladinske subkulture – razkazovanje lastne drže, Razsežnosti ustvarjalnosti, Kje so subkulture danes in Nove perspektive sociologije kulture. Z doktorjem Milkom Poštrakom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo gost profesor Borut Božič, dekan Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Doktoriral je s področja klinične imunobiologije in ima mednarodno priznani naziv evropski specialist klinične kemije in laboratorijske medicine. Njegovo delo je bilo vrsto let povezano z laboratorijem za imunologijo revmatizma na Revmatološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra. Prejel je več priznanj, med njimi nagrado Evropskega združenja za boj proti revmatizmu. S profesorjem Borutom Božičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Neveljaven email naslov