Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z novimi pristopi v arheologiji dobivamo danes vse natančnejši vpogled v tudi v usode posameznikov, pravi arheolog doc. dr. Matija Črešnar.
Bronasta in železna doba sta brez dvoma čas številnih sprememb. »V bronasti dobi je Evropa prvič zelo povezana,« pravi arheolog doc. dr. Matija Črešnar z oddelka za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete in sodelavec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zakaj? Za bron potrebujete baker in kositer.
»Bakrene rude je na evropskem kontinentu razmeroma veliko, kositra je pa razmeroma malo. Če so ljudje želeli izdelovati uporabne in tudi modne predmete iz brona, so morali biti prepleteni, premreženi. Morali so imeti stik s trgovino, ki jim je prinašala osnovne surovine.«
Toda kljub stikom na precej dolge razdalje, pa denimo oblačila ljudi iz pozne bakrene dobe ne kažejo občutnih družbenih razlik. To pa se nato spremeni.
»V starejši železni dobi vidimo ogromne spremembe med tistimi, ki so pokopani malodane brez pridatkov ali povsem brez, in drugimi, ki so pokopani s številnimi: včasih tudi več desetimi keramičnimi posodami, s konji, konjsko vprego in orožjem. To orožje lahko prihaja recimo iz zahodne Evrope, denimo dolgi železni meči, in tako naprej. Se pravi, je to čas, ko se ustvarjajo neke elite, ki so bile povezane s sočasnimi elitami širšega evropskega prostora.«
Z novimi tehnologijami in znanji postaja arheologija vse bolj interdisciplinarna veda, ki na podlagi obsežnih podatkov in kombiniranjem pristopov številnih ved, lahko razkriva mnogo bolj poglobljeno sliko o življenju na nekem prostoru.
»Danes se lahko dejansko sprašujemo, kaj je nek posameznik jedel, kaj je jedel v katerem obdobju svojega življenja, ali je kot otrok, kot odrasla oseba in potem pred smrtjo kaj spreminjal svojo prehrano. Vidimo, ali je kot mladostnik bival kje drugje in je pokopan na nekem drugem prostoru.«
908 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Z novimi pristopi v arheologiji dobivamo danes vse natančnejši vpogled v tudi v usode posameznikov, pravi arheolog doc. dr. Matija Črešnar.
Bronasta in železna doba sta brez dvoma čas številnih sprememb. »V bronasti dobi je Evropa prvič zelo povezana,« pravi arheolog doc. dr. Matija Črešnar z oddelka za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete in sodelavec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zakaj? Za bron potrebujete baker in kositer.
»Bakrene rude je na evropskem kontinentu razmeroma veliko, kositra je pa razmeroma malo. Če so ljudje želeli izdelovati uporabne in tudi modne predmete iz brona, so morali biti prepleteni, premreženi. Morali so imeti stik s trgovino, ki jim je prinašala osnovne surovine.«
Toda kljub stikom na precej dolge razdalje, pa denimo oblačila ljudi iz pozne bakrene dobe ne kažejo občutnih družbenih razlik. To pa se nato spremeni.
»V starejši železni dobi vidimo ogromne spremembe med tistimi, ki so pokopani malodane brez pridatkov ali povsem brez, in drugimi, ki so pokopani s številnimi: včasih tudi več desetimi keramičnimi posodami, s konji, konjsko vprego in orožjem. To orožje lahko prihaja recimo iz zahodne Evrope, denimo dolgi železni meči, in tako naprej. Se pravi, je to čas, ko se ustvarjajo neke elite, ki so bile povezane s sočasnimi elitami širšega evropskega prostora.«
Z novimi tehnologijami in znanji postaja arheologija vse bolj interdisciplinarna veda, ki na podlagi obsežnih podatkov in kombiniranjem pristopov številnih ved, lahko razkriva mnogo bolj poglobljeno sliko o življenju na nekem prostoru.
»Danes se lahko dejansko sprašujemo, kaj je nek posameznik jedel, kaj je jedel v katerem obdobju svojega življenja, ali je kot otrok, kot odrasla oseba in potem pred smrtjo kaj spreminjal svojo prehrano. Vidimo, ali je kot mladostnik bival kje drugje in je pokopan na nekem drugem prostoru.«
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili geologa Jureta Atanackova z Geološkega zavoda Slovenija. Njegova raziskovalna področja zajemajo geofiziko, strukturno geologijo, aktivno tektoniko in problematiko potresov. Raziskuje aktivne prelome v Sloveniji in sodeluje pri pripravi potresne karte. Dejaven je tudi na področju astronomije, zlasti proučuje meteorite, padle na naših tleh. Z geologom Juretom Atanackovom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili biologa Dominika Vodnika, predstojnika katedre za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin na ljubljanski biotehniški fakulteti. Ukvarja se s fiziologijo rastlin, posebej preučuje fiziološki stres, kar je pomembno zlasti z vidika nastopajočih klimatskih sprememb in vse pogostejših suš. Prav tako se je ukvarjal s problematiko tal v povezavi z onesnaženostjo s težkimi kovinami. Biologa Dominika Vodnika je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorico Tadejo Zupančič s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Posveča se razmerjem med fizičnim in virtualnim prostorom, rdeča nit njenih raziskav je vse bolj tematika predstavitvenih tehnik in informatike v arhitekturi. Je prodekanica za znanstvenoraziskovalno področje na Fakulteti in je članica vrste mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj. Z arhitektko Tadejo Zupančič se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorico Beti Žerovc z oddelka za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Ukvarja se s slovensko likovno umetnostjo 19. in 20. stoletja, njeno področje pa je preučevanje umetnostnih sistemov ter razvoj in nastajanje umetnosti. Posebno se poglablja v tematiko in vlogo kuratorja v sodobnem času. Profesorica Žerovc je sicer tudi avtorica odmevne knjige o slovenskih impresionistih. Z njo se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat gostili arheologa Dragana Božiča. V središču njegovega delovanja je mlajša železna doba pri nas in v srednji Evropi, pozornost posveča še zakladnim najdbam, arhivskim arheološkim virom in problematiki kronologije v arheologiji. Ob arheologiji je dejaven tudi pri proučevanju drugih vidikov naše preteklosti. Z raziskovalcem Draganom Božičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost profesor Igor Planinc s fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja zlasti z mehaniko, teorijo konstrukcij in s požarnim inženirstvom. S svojo skupino je med drugim požarnovarnostno saniral predor pri Šentvidu pri Ljubljani. Razvil je računalniška programa za preučevanje trdnosti in vedenje kompozitnih konstrukcij.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost farmacevt Slavko Pečar, upokojeni redni profesor s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pečar je deloval na področju farmacevtske kemije, med drugim je proučeval zapleteno delovanje radikalov in antioksidantov v organizmu. Zaslužen je za razvoj farmacevtske kemije pri nas in tudi za razvoj Fakultete za farmacijo. S profesorjem Slavkom Pečarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost doktor Marko Nagode, profesor na Katedri za strojne elemente in razvojna vrednotenja Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Ukvarja se s proučevanjem obremenitvenih stanj materialov in načrtovanjem preizkušanj na tem področju. Na Fakulteti vodi Laboratorij za strojne elemente, skupaj s sodelavci veliko sodeluje s slovensko in zahodnoevropsko industrijo. S strojnikom Markom Nagodetom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gostja profesorica Mojca Ramšak z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Raziskovalno in tudi v knjižnih delih se je doslej lotevala zelo različnih področij, med drugim razumevanja časti, dobrega imena in dostojanstva, pisala je o raziskavah življenjskih zgodb v etnologiji ter proučevala družbeno-kulturno podobo raka dojk v Sloveniji.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili fizika doktorja Krištofa Oštirja, predstojnika Oddelka za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU. Oštir se ukvarja z aplikacijo optičnih, radarskih in drugih posnetkov zemeljskega površja na številnih področjih, od geografskih informacijskih sistemov, do spremljanja in napovedovanja naravnih nesreč ter v arheologiji. V mednarodnih okvirih sodeluje pri načrtovanju malih satelitov za snemanje zemeljske površine. S fizikom Krištofom Oštirjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov