Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Superračunalniki so danes njuni za reševanje velikih znanstvenih ugank na vseh področjih. A delo z njimi nikakor ni preprosto. Razlika med računalniško kodo za superračunalnike in običajne namizne naprave je podobna razliki med raziskovanjem v laboratoriju in proizvodnjo v tovarni, pravi prejemnik Zoisovega priznanja prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega instituta in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Praprotnik zdaj vodi novoustanovljeni Center odličnosti MultiXscale, enega izmed desetih, ki jih je Evropska unija ustanovila za podporo evropski pobudi za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC, katerega del je tudi slovenski superračunalnik Vega. Slovenski center MulitXscale se bo osredotočil na razvoj kode za večskalne simulacije, na treh konkretnih področjih: za načrtovanje incertificiranje helikopterjev za civilni promet, za uporabo visokozmogljivih baterij za podporo prehodu na trajnostno energijo ter za raziskave ultrazvok za neinvazivno diagnostiko in biomedicinske aplikacije.
Uporabo ultrazvoka za tarčno dostavo zdravil sicer dr. Matej Praprotnik raziskuje v okviru projekta Multrasonica, za katerega je pred tremi leti prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce, t. i. ERC Advanced Grant. A prestižni raziskovalni projekt je naletel na težave v obliki omejitve višine plač pri slovenskih raziskovalcih. Čeprav je znaten del ERC sredstev namenjen prav za plače, se tega v Sloveniji ne da izkoristiti.
»Žalostno je, da imamo denar, ampak ga ne moremo uporabljati in čakamo izvajanje novega zakona,« pravi Praprotnik. »Jaz sem to rešil na zanimiv način, tako da sem del denarja, ki je namenjen za postdoktorske raziskovalce, prenesel na Univerzo v Barceloni in tam ustanovil eksterno skupino, ker tam imam pogoje, da zaposlim ljudi. Po mojem mnenju je to za Slovenijo katastrofa.«
897 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Superračunalniki so danes njuni za reševanje velikih znanstvenih ugank na vseh področjih. A delo z njimi nikakor ni preprosto. Razlika med računalniško kodo za superračunalnike in običajne namizne naprave je podobna razliki med raziskovanjem v laboratoriju in proizvodnjo v tovarni, pravi prejemnik Zoisovega priznanja prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega instituta in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Praprotnik zdaj vodi novoustanovljeni Center odličnosti MultiXscale, enega izmed desetih, ki jih je Evropska unija ustanovila za podporo evropski pobudi za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC, katerega del je tudi slovenski superračunalnik Vega. Slovenski center MulitXscale se bo osredotočil na razvoj kode za večskalne simulacije, na treh konkretnih področjih: za načrtovanje incertificiranje helikopterjev za civilni promet, za uporabo visokozmogljivih baterij za podporo prehodu na trajnostno energijo ter za raziskave ultrazvok za neinvazivno diagnostiko in biomedicinske aplikacije.
Uporabo ultrazvoka za tarčno dostavo zdravil sicer dr. Matej Praprotnik raziskuje v okviru projekta Multrasonica, za katerega je pred tremi leti prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce, t. i. ERC Advanced Grant. A prestižni raziskovalni projekt je naletel na težave v obliki omejitve višine plač pri slovenskih raziskovalcih. Čeprav je znaten del ERC sredstev namenjen prav za plače, se tega v Sloveniji ne da izkoristiti.
»Žalostno je, da imamo denar, ampak ga ne moremo uporabljati in čakamo izvajanje novega zakona,« pravi Praprotnik. »Jaz sem to rešil na zanimiv način, tako da sem del denarja, ki je namenjen za postdoktorske raziskovalce, prenesel na Univerzo v Barceloni in tam ustanovil eksterno skupino, ker tam imam pogoje, da zaposlim ljudi. Po mojem mnenju je to za Slovenijo katastrofa.«
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat gostili arheologa Dragana Božiča. V središču njegovega delovanja je mlajša železna doba pri nas in v srednji Evropi, pozornost posveča še zakladnim najdbam, arhivskim arheološkim virom in problematiki kronologije v arheologiji. Ob arheologiji je dejaven tudi pri proučevanju drugih vidikov naše preteklosti. Z raziskovalcem Draganom Božičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost profesor Igor Planinc s fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja zlasti z mehaniko, teorijo konstrukcij in s požarnim inženirstvom. S svojo skupino je med drugim požarnovarnostno saniral predor pri Šentvidu pri Ljubljani. Razvil je računalniška programa za preučevanje trdnosti in vedenje kompozitnih konstrukcij.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost farmacevt Slavko Pečar, upokojeni redni profesor s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pečar je deloval na področju farmacevtske kemije, med drugim je proučeval zapleteno delovanje radikalov in antioksidantov v organizmu. Zaslužen je za razvoj farmacevtske kemije pri nas in tudi za razvoj Fakultete za farmacijo. S profesorjem Slavkom Pečarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost doktor Marko Nagode, profesor na Katedri za strojne elemente in razvojna vrednotenja Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Ukvarja se s proučevanjem obremenitvenih stanj materialov in načrtovanjem preizkušanj na tem področju. Na Fakulteti vodi Laboratorij za strojne elemente, skupaj s sodelavci veliko sodeluje s slovensko in zahodnoevropsko industrijo. S strojnikom Markom Nagodetom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gostja profesorica Mojca Ramšak z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Raziskovalno in tudi v knjižnih delih se je doslej lotevala zelo različnih področij, med drugim razumevanja časti, dobrega imena in dostojanstva, pisala je o raziskavah življenjskih zgodb v etnologiji ter proučevala družbeno-kulturno podobo raka dojk v Sloveniji.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili fizika doktorja Krištofa Oštirja, predstojnika Oddelka za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU. Oštir se ukvarja z aplikacijo optičnih, radarskih in drugih posnetkov zemeljskega površja na številnih področjih, od geografskih informacijskih sistemov, do spremljanja in napovedovanja naravnih nesreč ter v arheologiji. V mednarodnih okvirih sodeluje pri načrtovanju malih satelitov za snemanje zemeljske površine. S fizikom Krištofom Oštirjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo naš gost profesor Lev Kreft z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ukvarja se z estetiko, s filozofijo umetnosti, filozofijo kulture in s filozofijo športa. Je soustanovitelj Slovenskega društva za estetiko in predsednik Evropske zveze za filozofijo športa. Filozofa Leva Krefta je pred mikron povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat gost ugledni slovenski genetik Simon Horvat, profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti in višji znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu. Doktor Horvat je zbudil veliko pozornosti v domači in mednarodni strokovni javnosti pred časom, ko je objavil odkritje gena, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju nabiranja maščobnega tkiva, obenem s spoznanjem, da geni pomembno vplivajo na debelost. Horvat nadaljuje raziskave tako na tem področju kot na področju genetike holesterola, zlasti pri otrocih in mladostnikih. Z genetikom Simonom Horvatom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokat gost arheolog Boris Kavur, izredni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Že med študijem je sodeloval pri izkopavanjih na najdišču Divje babe v Šebreljah pri Idriji, pozneje je med drugim raziskoval pri Potočki zijalki in sodeloval pri obsežnih izkopavanjih ob graditvi slovenskega avtocestnega križa v vzhodni Sloveniji. Z arheologom Borisom Kavurjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Jožefa Medveda z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovno tehniške fakultete. V laboratoriju za termodinamiko materialov preučujejo dinamiko metalurških procesov, izvajajo termične analize in ob tem uvajajo nove metode in raziskovalna orodja; vse to pa je izjemnega pomena za našo metalurško in kovinskopredelovalno industrijo, ki v slovenski bruto proizvod prispeva kar četrtino. Profesorja Jožefa Medveda je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost strojnik doktor Brane Širok, profesor in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer je od leta 2013 tudi dekan. Širok deluje na področju energetskega strojništva in dosega odlične rezultate tako v sodelovanju s slovensko industrijo kot s tujimi partnerji. Skupaj s sodelavci ima avtorstvo 23 patentov. Strojnika Braneta Široka je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat gost raziskovalec Anton Kokalj z Odseka za fizikalno kemijo Inštituta Jožef Stefan. Njegovo področje je kvantna kemija; z računskimi postopki in numeričnimi simulacijami na atomskem nivoju proučuje in predvideva kemijske reakcije. Mednarodno se je uveljavil z računalniškim programskim paketom, ki ga je že pred leti uporabljalo več kot 2000 laboratorijev po vsem svetu.. Z Antonom Kokaljem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov