Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pogovoru s kulturologinjo preverjamo, katere so bile ključne lastnosti sovjetskega znanstveno-fantastičnega filma in kako se je ta kinematografska produkcija razlikovala od ameriške?
Ko je berlinski zid še stal in vera v globalno revolucijo še ni usahnila, so nesporni uspehi sovjetskega vesoljskega programa predstavljali enega izmed najbolj prepričljivih argumentov, s katerimi so v Kremlju pred svetovno in domačo javnostjo zagovarjali tezo o premoči komunizma nad kapitalizmom. V tem kontekstu pa slej ko prej ni šlo samo za stvarna poročila o Sputniku, Lajki, Gagarinu ali Tereškovi, ampak tudi za znanstveno-fantastične plakate, knjige in filme, s katerimi so sovjetski umetniki svoji državi pomagali govoriti o dolgoročnih perspektivah človekovega vstopanja v kozmos in našega zmagovitega premagovanja neznanskih razdalj v medplanetarnem prostoru.
Na kakšen način se je torej v očeh ruskih umetnikov osvajanje kozmosa povezovalo z utopističnimi aspiracijami komunistične ideologije? Čemu osvajanje vesolja zanje nikoli ni bilo zgolj znanstveno-inženirsko vprašanje? Zakaj, po drugi strani, njihovo delo vendarle nikoli ni bilo povsem oziroma zlahka zvedljivo na raven prosovjetske propagande? In kaj se je z vizijami človekove prihodnosti v vesolju, vpisanimi v sovjetsko znanstveno-fantastično umetnost, zgodilo, ko je zid padel, ko je vera usahnila in ko je Sovjetsko zvezo nasledila Ruska federacija?
To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili kulturologinjo in predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, dr. Natalijo Majsovo, ki se je tej kompleksni problematiki posvetila v dveh intrigantnih monografijah, v delu Konstruktor, estetika in kozmonavt : vesolje v sodobni ruski kinematografiji (2017) ter v knjigi Soviet Science Fiction Cinema and the Space Age (2021).
foto: Goran Dekleva
906 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V pogovoru s kulturologinjo preverjamo, katere so bile ključne lastnosti sovjetskega znanstveno-fantastičnega filma in kako se je ta kinematografska produkcija razlikovala od ameriške?
Ko je berlinski zid še stal in vera v globalno revolucijo še ni usahnila, so nesporni uspehi sovjetskega vesoljskega programa predstavljali enega izmed najbolj prepričljivih argumentov, s katerimi so v Kremlju pred svetovno in domačo javnostjo zagovarjali tezo o premoči komunizma nad kapitalizmom. V tem kontekstu pa slej ko prej ni šlo samo za stvarna poročila o Sputniku, Lajki, Gagarinu ali Tereškovi, ampak tudi za znanstveno-fantastične plakate, knjige in filme, s katerimi so sovjetski umetniki svoji državi pomagali govoriti o dolgoročnih perspektivah človekovega vstopanja v kozmos in našega zmagovitega premagovanja neznanskih razdalj v medplanetarnem prostoru.
Na kakšen način se je torej v očeh ruskih umetnikov osvajanje kozmosa povezovalo z utopističnimi aspiracijami komunistične ideologije? Čemu osvajanje vesolja zanje nikoli ni bilo zgolj znanstveno-inženirsko vprašanje? Zakaj, po drugi strani, njihovo delo vendarle nikoli ni bilo povsem oziroma zlahka zvedljivo na raven prosovjetske propagande? In kaj se je z vizijami človekove prihodnosti v vesolju, vpisanimi v sovjetsko znanstveno-fantastično umetnost, zgodilo, ko je zid padel, ko je vera usahnila in ko je Sovjetsko zvezo nasledila Ruska federacija?
To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili kulturologinjo in predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, dr. Natalijo Majsovo, ki se je tej kompleksni problematiki posvetila v dveh intrigantnih monografijah, v delu Konstruktor, estetika in kozmonavt : vesolje v sodobni ruski kinematografiji (2017) ter v knjigi Soviet Science Fiction Cinema and the Space Age (2021).
foto: Goran Dekleva
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Gost v PODOBAH ZNANJA bo tokrat profesor Mihael Sekavčnik, predstojnik Katedre za energetsko strojništvo na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Raziskovalno se ukvarja zlasti s termodinamsko analizo in optimiranjem energetskih sistemov, z analizami življenjskih ciklov energetskih sistemov ter z vodikovimi tehnologijami. Med drugim že vrsto let vodi termoenergetske preizkuse in meritve za industrijske objekte. Z doktorjem Mihaelom Sekavčnikom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili zgodovinarko Metko Fujs, dolgoletno predstojnico Pomurskega muzeja. Njena celotna bibliografija ima več kot dvesto enot, v strokovnih in znanstvenih člankih je osvetljevala različno tematiko, kot dobra poznavalka zlasti iz zgodovine pokrajine ob Muri. Ves čas je dejavna v muzejstvu in muzealstvu, za svoje delo je dobila več domačih in mednarodnih priznanj. Z zgodovinarko Metko Fujs se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pred dnevi je v 86. letu umrl filozof in prevajalec Ivan Urbančič. Veljal je za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole, s svojim delom je med drugim postavil temelje slovenskega univerzitetnega študija fenomenologije in hermenevtike. Rodil se je v Robiču pri Kobaridu. Leta 1964 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta 1970 pa doktoriral na zagrebški univerzi. Delal je na Inštitutu za sociologijo in filozofijo na ljubljanski univerzi. Bil je med ustanovitelji Nove revije. Med letoma 1982 in 1990 je bil dejaven v gibanju za demokratizacijo Slovenije. Napisal je številne članke in knjige, med njimi dela Zaratustrovo izročilo I & II , O krizi: epilog k Zgodovini nihilizma in Zgodovina nihilizma. Leta 2014 je izšlo njegovo delo Razmišljanja v preddverju filozofije. Preučeval je tudi slovensko filozofsko izročilo, med drugim je analiziral delo Franceta Vebra. Skoraj v celoti je prevedel filozofijo Friedricha Nietzscheja. Dr. Ivan Urbančič je bil leta 2002 eden prvih gostov oddaje Podobe znanja, v kateri Štefan Kutoš predstavlja slovenske znanstvenike in intelektualce.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost slovenski akademik, utemeljitelj tako imenovane ljubljanske šole umetne inteligence – elektronik Ivan Bratko, ki je letos dopolnil sedemdeset let. Ob njegovem jubileju bomo objavili pogovor z njim, ki smo ga posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravil ga je Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili docentko Sabino Berne, raziskovalko na različnih področjih biokemije, genetike in molekularne biologije. Raziskovala je med drugim bioaktivne snovi v glivah in sodelovala v raziskavah biološko aktivnih spojin v morskih organizmih, kot so morske vetrnice in spužve. Gre za snovi z mnogimi potencialno zanimivimi učinki, obetajoče je njihovo protibakterijsko, protiglivno in protirakavo delovanje. Raziskovalko Sabino Berne je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili kemika Sebastjana Kovačiča, znanstvenega sodelavca na Kemijskem institutu Slovenije. Deluje na področju organske, koloidne in polimerne kemije; med drugim se ukvarja s sintezo visoko poroznih hidrofilnih in hidrofobnih pen ter z razvojem poroznih hidrogelov z visokoabsorbcijskimi sposobnostmi. Sad njegovih raziskav z aplikativno vrednostjo so dva evropska patenta in patentna prijava v ZDA. Z raziskovalcem Sebastjanom Kovačičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili geologa Jureta Atanackova z Geološkega zavoda Slovenija. Njegova raziskovalna področja zajemajo geofiziko, strukturno geologijo, aktivno tektoniko in problematiko potresov. Raziskuje aktivne prelome v Sloveniji in sodeluje pri pripravi potresne karte. Dejaven je tudi na področju astronomije, zlasti proučuje meteorite, padle na naših tleh. Z geologom Juretom Atanackovom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Neveljaven email naslov