Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patogene bakterije predstavljajo danes vse večjo nevarnost. Na antibiotike se prilagajajo hitreje, kot zmoremo razvijati nove. Smo kar v črni dobi odkrivanja antibiotikov, pravi prejemnica Zoisovega priznanja prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Kljub temu se vztrajno išče nove spojine, ki bi bile kos zahtevni nalogi. Lucija Peterlin Mašič je odkrila nove učinkovine, ki veliko obetajo, predvsem ker že s svojo zasnovo onemogočajo razvoj odpornosti pred bakterijami. Toda pot od obetavne učinkovine do zdravila je dolga.
Prav tako dolga pa utegne biti pot, preden nas v okolju ne bodo več obkrožali bisfenoli, znani hormonski motilci. Nadomestki najbolj znanega med njimi, bisfenola A, niso nič varnejši za naše zdravje, kažejo raziskave, resnična težava pa je kombinacija vseh škodljivih kemikalij, ki smo jim izpostavljeni.
895 epizod
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Patogene bakterije predstavljajo danes vse večjo nevarnost. Na antibiotike se prilagajajo hitreje, kot zmoremo razvijati nove. Smo kar v črni dobi odkrivanja antibiotikov, pravi prejemnica Zoisovega priznanja prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Kljub temu se vztrajno išče nove spojine, ki bi bile kos zahtevni nalogi. Lucija Peterlin Mašič je odkrila nove učinkovine, ki veliko obetajo, predvsem ker že s svojo zasnovo onemogočajo razvoj odpornosti pred bakterijami. Toda pot od obetavne učinkovine do zdravila je dolga.
Prav tako dolga pa utegne biti pot, preden nas v okolju ne bodo več obkrožali bisfenoli, znani hormonski motilci. Nadomestki najbolj znanega med njimi, bisfenola A, niso nič varnejši za naše zdravje, kažejo raziskave, resnična težava pa je kombinacija vseh škodljivih kemikalij, ki smo jim izpostavljeni.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naša gostja raziskovalka Majda Žigon, dolgoletna predstojnica laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu Slovenije in profesorica na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. V večdesetletnem raziskovalnem delu se je ukvarjala z ugotavljanjem značilnosti polimerov in z iskanjem novih možnosti na tem področju; med drugim danes raziskujejo biorazgradljive polimere, polimere iz obnovljivih virov, polimerne nanokompozite in uporabo polimerov v medicini. S kemičarko Majdo Žigon se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo profesorja Mihaela Brenčiča, predstojnika Oddelka za geologijo Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani. Deluje na področju hidrogeologije, kot dolgoletni sodelavec Geološkega zavoda Slovenije se je veliko ukvarjal z zaščito podzemne vode pred negativnimi okoljskimi vplivi; kot strokovnjak je sodeloval pri graditvi slovenskega avtocestnega križa in pri vrsti drugih infrastrukturnih objektov. Preučuje tudi razmerje med podzemno vodo in nekaterimi vidiki podnebnih sprememb. Z geologom doktorjem Mihaelom Brenčičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost upokojeni mariborski pomožni škof, vsestranski duhovni ustvarjalec doktor Jožef Smej. Smej, ki šteje dvaindevetdeset let in pčrav v teh dneh obhaja sedemdeseto obletnico posvetitve v duhovnika, je ustvaril občudovanja vreden opus kot pesnik, pisatelj, prevajalec, zgodovinar in cerkveni zgodovinar. Njegova razgledanost ter znanje madžarščine, grščine in latinščine ter vrste modernih jezikov sta mu omogočili, da se je vse življenje posvečal raziskovanju zgodovine Prekmurja in tistih mož, ki so stoletja dolgo ohranjali vero in slovenstvo v pokrajini med Rabo in Muro. Napisal je vrsto izvirnih znanstvenih in leposlovnih del, sodeloval je pri prevajanju Svetega pisma ter Zakonika cerkvenega prava. Z upokojenim škofom Jožefom Smejem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo profesorja Slobodana Žumra z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, kjer vodi skupino za fiziko mehke in delno urejene snovi. Raziskovalno dela tudi na Inštitutu Jožef Štefan. Preučuje zlasti tekoče kristale, koloidne disperzije, mehke kompozite, fotonske kristale in polimerne disperzije tekočih kristalov. Vsa ta področja so potencialno pomembna za aplikativno rabo na različnih področjih, od elektrotehnike do bioloških sistemov. Doktor Žumer je med drugim soavtor treh mednarodnih patentov. Za svoje delo je med drugim dobil Kidričevo nagrado. Fizika Slobodana Žumra je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V tokratnih PODOBAH ZNANJA bo naš gost magister Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra in predsednik koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije. Že vrsto let se ukvarja s širšo domoljubno tematiko in je pobudnik obuditve spomina več pomembnih Slovencev, med njimi izumitelja Puha ter akademikov Trstenjaka in Slodnjaka. Je tudi pobudnik in častni predsednik fundacije doktorja Antona Trstenjaka. Milana Lovrenčiča je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat gostili inženirja gozdarstva Tomaža Miheliča, varstvenega ornitologa na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Je vodja projekta Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije, poleg tega tudi pripravlja popis ptičjih vrst. Je avtor več strokovnih razprav in referatov ter mnogih poljudnih člankov na temo ptic. Z ornitologom Tomažem Miheličem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bo tokrat gost fizik Janez Štrancar, vodja programske skupine za eksperimentalno biofiziko kompleksnih sistemov na Inštitutu Jožefa Stefana. Preučuje zlasti biološke membrane, supramolekulske strukture, biokompatibilnost, nanomateriale in antimikrobne lastnosti materialov. Raziskave, ki potekajo v njegovi programski skupini, imajo tudi številne aplikativne vidike, med drugim v medicini, farmaciji in varni izdelavi živil. Z biofizikom Janezom Štrancerjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Naš gost v Podobah znanja bo tokrat doktor Borut Vrščaj, predstojnik oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Doktor Vrščaj je docent za področje pedologije ter rabe in varstva tal na fakulteti za kmetijstvo univerze v Mariboru ter na visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Preučuje tla kot naravni vir in temelj kopenskih ekosistemov, ukvarja se s pedologijo, z ekologijo in varstvom tal ter z modeliranjem talnih parametrov, s pedološkim kartiranjem in informatiko na tem področju. Z doktorjem Borutom Vrščajem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost fizik doktor Tomaž Gyergyek, profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Doktor Gyergyek je tudi višji znanstveni sodelavec in vodja laboratorija za fiziko plazme na Odseku za reaktorsko fiziko Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z njim bomo med drugim pobliže spoznali tematiko pridobivanja energije z jedrsko fuzijo, pri čemer je pomembno razumevanje in obvladovanje fizike plazme, prav tako so raziskave plazme pomembne za astrofiziko in za številna druga teoretična in aplikativna področja. S fizikom Tomažem Gyergyekom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov