V Rijksmuseumu v Amsterdamu so se leta 2019 lotili posebne oblike restavracije nemara najbolj ikonične slike, kar jih hrani ta muzej. Znameniti Nočni straži Rembrandta van Rijna so namreč v začetku 18. stoletja, ko so jo z izvorne razstavne lokacije premestili v amsterdamsko mestno hišo, obrezali robove, da se je prilegala novemu domovanju. Ker se odrezani deli žal niso ohranili, so si v muzeju v projektu Operacija Nočna straža zadali ambiciozno nalogo; s pomočjo umetne inteligence so se lotili rekonstrukcije celotne izvorne podobe Rembrandtove slike.

Generativna umetna inteligenca je v zadnjem letu in pol s t .i. difuzijskimi modeli, ki lahko po navodilih ustvarjajo ali dopolnjujejo slike v najrazličnejših slogih, postala široko dostopna. S tem so se odprle tudi potencialne možnosti za njeno širšo uporabo na področju umetnostne zgodovine. V projektu Raziskovalne metode prihodnosti za raziskovanje preteklosti bodo slovenske znanstvenice potenciale uporabe teh modelov preverjale na tako raznorodnih umetninah, kot so freske v romanski rotundi v Selu v Prekmurju, opus baročnega slikarja Almanacha ali arhitektura Žičke kartuzije.
Gostja tokratnih Podob znanja je vodja projekta, umetnostna zgodovinarka doc. dr. Katarina Mohar z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU.