Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
670 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Biologinja dr. Manca Kovač Viršek, Inštitut za vode RS, predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas. Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Zaradi svoje majhnosti se prenaša med zračnim, vodnim in kopenskim ekosistemom, vstopa pa tudi v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja. Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje.
Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin. Foto: Jože Štirn v Luki Koper l.2009 Vir: https://www.zivetispristaniscem.si/mednarodno-priznani-oceanolog-raziskuje-morje-v-koprskem-zalivu/
Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od suše, zmrzali do toče tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. Dr. Alen Albreht, vodja laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, in dr. Jan Reščič s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta MEDCLIV in spletne platforme VINEAS, ki so jo javno predstavili spomladi letos.
Ob letošnji 75-letnici je Geološki zavod Slovenije med drugim izdal tudi knjigo spomminov nekdanjega dolgoletnega sodelavca. Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednosti evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, Valentin Lapajne, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Geološki zavod Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »Geologija med strahom in pogumom«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe. Na fotografiji je najbolj gorata etiopska pokrajina Begem – Eder Vir: Valentin Lapajne
Tokrat bomo na sledi iskanju preostankov kulturne krajine, ki so jo sredi Evrope skozi srednji vek pa vse do danes vtisnili »cistercijanci«, katoliški meniški red, pri nas še deluje v samostanu v Stični, v njihovem bivšem samostanu v Kostanjevici na Krki pa je že dolgo Galerija Božidarja Jakca. Direktor GBJ Goran Milovanović, zgodovinar dokumentalist Mladen Bačić in arheologinja Maja Bahar bodo opisali, kako do cilja tega iskanja s projektom »CISTERSCAPES« napreduje odkrivanje sledi cistercijanov. Skupaj še z 19 ustanovami, ki delujejo v nekdanjih cistercijanskih samostanih, nekateri pa so tako kot tisti v Stični še vedno dejavni, kandidirajo za naziv Evropska dediščina, ki ga na podlagi posvetovanja s strokovnjaki podeljuje Komisija EU.
Imunska sposobnost organizma, tako pa tudi celic, je temeljno prirojena, precej pa jo pridobimo z razvojem od rojstva naprej. Ob vsaki poškodbi v telo oziroma v celice vdrejo mikrobi, torej molekule, ki sprožijo obrambne mehanizme za odstranitev tujkov. Ob tem umre tudi mnogo okuženih celic, in če jih je preveč, za telo to ni dobro, saj kronično vnetje dolgoročno škoduje. Zato raziskovalci skušajo razumeti biokemične procese t.im. celične smrti. V oddaji bomo pobliže spoznali raziskovalni interes, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. piroptozo, obnaša prirojena imunost celice. Dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta (D12- Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) bo opisala nov kamenček v mozaiku razumevanja teh procesov, ki se je odmevno zgostil v objavi v reviji CELL. To spoznanje bo pomembno za medicinsko pomoč pri nevrodegenerativnih in srčno-žilnih boleznih. Povod za pogovor je nedavna objava članka v omenjeni reviji, kjer je sogovornica podpisana kot soprva avtorica, s Kemijskega inštituta pa je sodelovala tudi njena doktorska študentka Elvira Boršić. Slovenski del raziskave je omogočila ARRS, začetek pa program Fullbright. Na sliki: Metabolna signalna pot mTORC1 preko oksidativnega stresa okrepi piroptozo. Vir: Kemijski inštitut, D12
Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina. Tokrat se bomo pogovarjali o avtohtonih medovitih rastlinah, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, predvsem pa njihovo soodvisnost z opraševalci, povečini s čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani - BF, dr. Blanka Ravnjak in znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar dr.Janko Božič, Biotehniška fakulteta UL. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala istoimensko knjigo, povod teme pogovora. FOTO: Čebelnjak med medovitimi rastlinami VIR: Jože Bavcon, BV-UL
Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen Nede Pagon, 1941-2020, lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom Presojanje duha časa oziroma Poskus za čas od 1950 do 1955. Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem poskusu, torej eseju, med drugim zapisala, da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih! Foto: Lojze Jerala: Zbrana množica ob slovesnem praznovanju desetletnice ustanovitve Primorskih brigad, Okroglica, september 1953 Vir: Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše zgodovine Slovenije
Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt CROSSRISK. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v pogovoru z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne Agencije RS za okolje. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega ZAMG oziroma Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci ARSO, Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja Maja Koprivšek in metereolog Boštjan Muri. Na fotografiji je merilna postaja projekta ARSO Bober pri koči na Zelenici v zimskih razmerah VIR: Agencija RS za okolje
V razvitem svetu, kjer je hrane preveč in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes še kako aktualni temi.
V juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu Republike Slovenije na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po prvi svetovni vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina iz terminov, prevzetih iz ruskih in srbskih izrazov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo, o kateri gre beseda v pogovoru.
Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med takoimenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnega desetletja je v eni od naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction, slovensko: O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje. Slednja je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno vzpodbodla mnogo razprav, in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem Muzeju stare in nove umetnosti z naslovom On the Origin of Art oziroma O izvoru umetnosti. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom Darwin ne pomaga. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko. Na fotografiji Terry Eagleton vir: http://zofijini.net/zavetje-v-viharju-zgodovine/
V razvitem svetu kjer je hrane preveč, in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od t.im dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu, predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes nikakor ne neaktualni temi. fotografija B1-FOTO/PIXABAY vir: https://blog.ucsusa.org/sarah-reinhardt/across-the-united-states-local-food-investments-link-harvest-to-health/
V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru. Avtor naslovne strani je Rok Ločniškar
Nacionalni inštitut za biologijo je v petek obeležil začetek gradnje dolgo pričakovanega in potrebnega objekta raziskovalne infrastrukture. Gre za »Biotehnološko stičišče« (BTS-NIB) ki bo po dveh letih gradnje rešilo njihove akutne prostorske stiske, saj del inštituta že leta deluje v gruči kovinskih zabojnikov. O tem, kaj bodo s tem pridobile tukajšne znanosti o življenju, predvsem pa njihova vpetost v mednarodne raziskave in sodelovanje s kmetijstvom ter farmacevtsko industrijo, v pogovoru razložita prof.dr. Maja Ravnikar, direktorica inštituta, in doc.dr. Špela Baebler. Na računalniški grafiki jevideti stavbo in okolico bodočega BTS-NIB VIR: Nacionalni inštitut za biologijo
Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih pri nas. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po času nastanka v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja dr.Meta Kordiš in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije dr. Andrej Šemrov bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji. V pogovoru smo z gostoma načeli kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti.
V mesecu rožniku, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je narava, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Kaj bi se, hipotetično rečeno, torej zgodilo, če bi ljudje za dve desetletji dvignili roke nad urejanjem naravnega okolja? Prav na ta način je svojo pripoved o fenomenu kulturne pokrajine Ljubljansko barje ob letu izida njene skrajšane doktorske disertacije z naslovom Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja (GIAM ZRC SAZU, 2016) v oddaji začela dr. Mateja Šmid Hribar, znanstvena sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Vabljeni k poslušanju ponovitve! Na fotografiji Zahodni rob Barja, pogled s hriba Sveta Ana nad Podpečjo foto: Yerpo, CC BY-SA 3.0 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana_marsh_-_W.jpg
Ta ponedeljek so v Rudolfinumu - ob 600-letnici priključitve Kranjske Habsburški oblasti l.1888 so stavbo odprli kot novi sedež Deželnega muzeja - že stoletje pa v njem domuje Narodni muzej Slovenije - slovesno odprli razstavo ob 200-letnici prvega muzeja pri nas, l.1821, z naslovom "Zlata sled". Gre za projekt v katerem je osrednji državni muzej k sodelovanju povabil kar 32 slovenskih muzejev, koordinirali pa sta ga kustosinji, dr. Mateja Kos in dr. Alenka Miškec. Z njima smo se pogovarjali o konceptu in sporočilu obsežne razstave, katere osrednja rdeča nit je pravzaprav zlata, saj prikazuje zgodbe 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov in skupin predmetov iz teh muzejev, ki pričajo o dediščini ozemlja Slovenije.
V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, Muzej bančništva Slovenije. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"? Grafika prikazuje seznam alternativnih valut v Evropi leta 2017 Vir: https://horizon-magazine.eu/article/alternative-currencies-rapid-growth-phase-researchers.html
Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred 8. junijem, svetovnim dnevom oceanov se pogovarjamo z raziskovalko, dr. Andrejo Ramšak, biologinjo z Morske biološke postaje Piran. Sodeluje v projektu COST SEA-UNICORN, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov. Na sliki logo akcije-projekta COST SEA - UNICORN
Neveljaven email naslov