Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tema »Med evolucionizmom in kreacionizmom«, danes služi kot lep primer hipoteze, da so človekova spoznanja rezultat neprestanih dogovorov. Kako si drugače razlagati moč in vpliv izobraženih ljudi, ki svojo energijo vlagajo v zanikanje osnovne postavke Darwinovega odkritja o razvoju vrst (izvorno brez človeka) s prilagajanjem okolju. Naš nekdanji sodelavec, pokojni prof. dr. Miroslav Kališnik, nam je še za časa življenja, (1927 – 2009), poslal prispevek, v katerem je v oddaji sam razmišljal o tem sodobnem nasprotju v modernem svetu.
660 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tema »Med evolucionizmom in kreacionizmom«, danes služi kot lep primer hipoteze, da so človekova spoznanja rezultat neprestanih dogovorov. Kako si drugače razlagati moč in vpliv izobraženih ljudi, ki svojo energijo vlagajo v zanikanje osnovne postavke Darwinovega odkritja o razvoju vrst (izvorno brez človeka) s prilagajanjem okolju. Naš nekdanji sodelavec, pokojni prof. dr. Miroslav Kališnik, nam je še za časa življenja, (1927 – 2009), poslal prispevek, v katerem je v oddaji sam razmišljal o tem sodobnem nasprotju v modernem svetu.
Večina nacionalnih evropskih raziskovalnih sfer v zadnjem desetletju gradi mrežo ENRIO (European Network of Research Integrity Offices – www.enrio.eu), ki združuje »varuhe integritete raziskovalcev« – razen Slovenije, Madžarske in še nekaj drugih, po večini vzhodnoevropskih držav. Omenjeni »varuhi« so neodvisna telesa z različnimi možnostmi sankcioniranja zlorab poštenih načinov predstavljanja in poti do raziskovalnih rezultatov ter pogojev dela. Pri nas se je vse šele dobro začelo. Mednarodni posvet »Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti«, ki bo potekal v petek, 19. 9. 2014, v organizaciji Komisije za ženske pri ministstvu za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani (soorganizatorja sta SAZU in SZF), bo poskušal oblikovati bolj oprijemljive smernice tega manjkajočega dela RISS (2011–2012), nacionalne strategije znanosti in raziskovanje. Gostja, osrednja pobudnica teh praks, ki je tudi sama navezala mednarodne stike, višja znanstvena sodelavka dr. Urša Opara Krašovec (fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) v pogovoru pojasnjuje okvire in cilje razlogov za take spremembe pri nas. Pripravlja Goran Tenze.
Tokratna gostja je vodja nedavno ustanovljenega Naravoslovnega oddelka v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani. Študij restavratorstva in konservatorstva je opravila na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, doktorat na temo »Glive na muzejskih tekstilijah in njihov vpliv na naravna vlakna« pa v sodelovanju Fakultete za tekstilstvo in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Sodelovala je tudi pri restavriranju najstarejšega najdenega lesenega kolesa z ljubljanskega barja. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Seznanili se bomo s primerom inovativne sanitarne razgradnje odpadnih voda. Z njim se je ukvarjala biologinja dr. Tjaša Griessler Bulc, docentka za sanitarno inženirstvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. V pogovoru spoznamo, kako z razumevanjem samoobnovitvenih načel naravnega okolja najdemo rešitve za razgradnjo sanitarnih voda v odročnih krajih. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Tokrat o zaključku 2-letnega programa „Nove generacije raziskovalcev ved v življenju“. Sklepna predstavitev prav danes poteka v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, v pogovoru sodelujeta dr.Martina Mohorčič s Kemijskega inštituta in doc.dr.Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Projekt „Nove generacije raziskovalcev ved o življenju“ je eden od ne tako mnogih poskusov zgodnjega resnega izobraževanja srednješolske mladine na resno znanstveno delo. Odlikuje ga kombinacija sodelovanja naravoslovcev in družboslovcev, slednji so v njem sodelovali predvsem pri podajanju lastnosti etike raziskovanja. foto »Mladi v laboratoriju« (vir: www.vede-o-zivljenju.si )
Tokrat preverjamo sodelovanje naravoslovja in humanistike v eni osebi. Fizik dr. Žiga Šmit je redni profesor na fakulteti za matematiko in fiziko, na filozofski fakulteti v Ljubljani pa predava arheometrijo. Že desetletja z neporušnimi metodami, raziskovalno pa od druge polovice 90-ih, spoznava notranjost snovi artefaktov, da bi jo razumel in ohranjal. Iz »pozne« latinščine 6. stoletja je tudi prevedel slovito »Getiko« bizantinskega pisca Jordanesa. Več kot dovolj torej za ponovitev pogovora, ki smo ga prvič predvajali jeseni pred 3 leti. Oddajo je pripravil Goran Tenze.
Podali se bomo v klet Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, kjer na oddelku za konzerviranje in restavriranje dipl. kemik Zoran Milič že dobra tri desetletja skrbi za razumevanje narave snovi, iz katere so narejeni najdeni predmeti premične dediščine. Predvsem pa skrbi za njihovo ohranitev. Delo konservatorja je predvsem preplet raziskav in metod za ohranjanje snovi. Oddajo je pripravil Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Prejšnji teden smo v oddaji POGLED V ZNANOST govorili o živalskih združbah v zemeljski prsti, tokrat pa se bomo spomnili nadrasti, točneje gozdov. Akademik dr. Mitja Zupančič, upokojeni znanstveni svetnik in nekdanji direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, je eden od utemeljiteljev kartiranja vegetacije v gozdovih pri nas. Ponavljamo pogovor z njim. Gost je opisal svojo profesionalno pot in pomen poznavanja rastlinskih združb v gozdu.
Zemeljska prst je nekaj tako samoumevnega kot zrak, ki ga dihamo živa bitja. Kaj se skriva v njej, kako nastaja, (kako je sploh nastala), in kateri organizmi v njej živijo in jo izdelujejo (poleg rudninskih in rastlinskih dejavnikov)? Vse to so teme o katerih govori gostja, biologinja mag.Blanka Ravnjak z Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (Biotehniška fakulteta). Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat ponavljamo prispevek z naslovom »Ali so možgani tudi spolni organ«. V okviru oddaje Trojna spirala ga je pred približno desetletjem pripravil prof. dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je takrat urejala in pripravljala Mojca Dvoržak.
Avtomatizacija iz snovi zgrajene delovne sile, robota, (rabo je v l.1921 uprizorjeni ZF gledališki igri R.U.R, iniciral Čeh Karel Čapek) je ena od osnovnih dejavnosti Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Inštitutu Jožef Stefan v LJ. Po 14. mednarodnem simpoziju o napredku pri kinematiki robotov v glavnem mestu na začetku julija 2014 smo obiskali raziskovalca dr.Tadeja Petriča (redaktor za simpozij objavljenega zbornika prispevkov več kot 60-ih avtorjev in udeležencev), ki nam je v pogovoru opisal, s katerimi izzivi se v tem trenutku sooča sicer zelo razvejano področje. Pripravlja Goran Tenze.
Zakaj je zasebno visoko šolstvo tako „moderno“, zakaj nas predvsem pri družboslovnih vedah skuša prepričati, da je „uporabno“, in zakaj mu birokratske elite Evropske unije tako rade financirajo študijske in raziskovalne programe in projekte? In, nenazadnje, kakšen tip razumevanja sodobne družbe v dialogu z evropsko razsvetljensko tradicijo, takšne akademske ustanove ponujajo? O tem ob aferi „plagiati akademskih nazivov zasebne univerze Megatrend iz Beograda“ razmišlja gostja, klasična filologinja dr.Svetlana Slapšak. V živo pogovor vodi Goran Tenze. avtor skice je John Caswell; vzeto iz worldlanguagestech.wikispaces.com
O dilemah poskusov na živih živalih v laboratorijih skratka o bioetiki v sodobnem svetu v pogovoru z gostoma: biolog prof.dr.Simon Horvat in filozof doc.dr.Igor Pribac sta se v petek, 20.junija aktivno udeležila okrogle mize na Medicinski fakulteti v okviru 2-dnevnega kongresa Slovenskega društva za laboratorijske živali. Ugotovitve razprave bosta povzela v pogovoru, ki ga bo v živo povezoval Goran Tenze.
Tokrat opozarjamo na manj znani aspekt podzemnega krasa – mikroorganizme. V tem znamenju je tudi 22. mednarodna krasoslovna šola v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne (ZRC-SAZU), ki jo je vsebinsko zastavil mikrobiolog dr. Janez Mulec. iz pogovora z njim izvemo, kaj vse počnejo in za kaj so odgovorni in zaslužni organizmi v kraških jamah, ki so po navadi očem nevidni. Pripravlja Goran Tenze.
Na začetku junija 2014 so na Visoki šoli za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu pripravili »Slovenski biopolimerni dan«. Ob pomoči in območne gospodarske zbornice ga je organiziral Kemijski inštitut iz Ljubljane, vodilni partner mednarodnega projekta PLASTiCE (www.plastice.org). Zanj je odgovoren dr. Andrej Kržan, višji znanstveni sodelavec iz Laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo na inštitutu. Kot gost v oddaji bo osvetlil mesto, vlogo in pomen trajnostne proizvodnje in rabe iz biopolimerov izdelanih plastičnih izdelkov. ŽIVO povezuje Goran Tenze.
Več kot pol stoletja od odkritja dvojne vijačnice, molekule DNK kot snovi, iz katere so sestavljeni geni kot osnovni prenašalci informacije o rasti življenja in univerzalnega genskega koda bomo z dvema raziskovalcema govorili o še neodkritih vprašanjih in izzivih sodobne biologije. Sodelujeta dr. Bojan Žagrović iz laboratorijev Maxa F. Perutza v Biocentru na Dunaju in dr. Mojca Benčina iz Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
http://ipssc.mps.si) pripravil že 6. letno konferenco. Letos bo minilo 10 let od njene ustanovitve. Druga glavna posebnost te konference pa je, da poleg znanstvenosti daje največji poudarek možnosti uporabe teh dosežkov. Na konferenci bodo študentje (po večini mladi raziskovalci, nekaj pa je tudi podiplomskih študentov) predstavili svoja raziskovalna dela in njihovo potencialno uporabo v industriji in gospodarstvu. Kot častni gost letos predava prof. David Probert z univerze v Cambridgeu. V studiu bosta predstavnik študentskega sveta MPŠ-IJS Andraž Rešetič in dekanja prof.dr.Aleksandra Kornhauser Frazer. Oddajo bo živo pripravil Goran Tenze.
»Ni prostora za mlade« - to je temeljno sporočilo komentarja v dnevnem časopisju (DELO, 24.4.14), ki sta ga kot protest objavila raziskovalca z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), mikrobiologinja dr.Ana Rotter z Morske biološke postaje v Piranu in biolog doc.dr.Cene Gostinčar z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo v Ljubljani. V pogovoru, ki poteka v živo, utemeljita, zakaj sta se odločila za tovrsten pamflet, ki razgali strukturni položaj predvsem po letih mlajših raziskovalcev v državi in v mednarodnem okviru. Povezuje Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Neveljaven email naslov