Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
670 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Avtomatizacija iz snovi zgrajene delovne sile, robota, (rabo je v l.1921 uprizorjeni ZF gledališki igri R.U.R, iniciral Čeh Karel Čapek) je ena od osnovnih dejavnosti Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Inštitutu Jožef Stefan v LJ. Po 14. mednarodnem simpoziju o napredku pri kinematiki robotov v glavnem mestu na začetku julija 2014 smo obiskali raziskovalca dr.Tadeja Petriča (redaktor za simpozij objavljenega zbornika prispevkov več kot 60-ih avtorjev in udeležencev), ki nam je v pogovoru opisal, s katerimi izzivi se v tem trenutku sooča sicer zelo razvejano področje. Pripravlja Goran Tenze.
Zakaj je zasebno visoko šolstvo tako „moderno“, zakaj nas predvsem pri družboslovnih vedah skuša prepričati, da je „uporabno“, in zakaj mu birokratske elite Evropske unije tako rade financirajo študijske in raziskovalne programe in projekte? In, nenazadnje, kakšen tip razumevanja sodobne družbe v dialogu z evropsko razsvetljensko tradicijo, takšne akademske ustanove ponujajo? O tem ob aferi „plagiati akademskih nazivov zasebne univerze Megatrend iz Beograda“ razmišlja gostja, klasična filologinja dr.Svetlana Slapšak. V živo pogovor vodi Goran Tenze. avtor skice je John Caswell; vzeto iz worldlanguagestech.wikispaces.com
O dilemah poskusov na živih živalih v laboratorijih skratka o bioetiki v sodobnem svetu v pogovoru z gostoma: biolog prof.dr.Simon Horvat in filozof doc.dr.Igor Pribac sta se v petek, 20.junija aktivno udeležila okrogle mize na Medicinski fakulteti v okviru 2-dnevnega kongresa Slovenskega društva za laboratorijske živali. Ugotovitve razprave bosta povzela v pogovoru, ki ga bo v živo povezoval Goran Tenze.
Tokrat opozarjamo na manj znani aspekt podzemnega krasa – mikroorganizme. V tem znamenju je tudi 22. mednarodna krasoslovna šola v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne (ZRC-SAZU), ki jo je vsebinsko zastavil mikrobiolog dr. Janez Mulec. iz pogovora z njim izvemo, kaj vse počnejo in za kaj so odgovorni in zaslužni organizmi v kraških jamah, ki so po navadi očem nevidni. Pripravlja Goran Tenze.
Na začetku junija 2014 so na Visoki šoli za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu pripravili »Slovenski biopolimerni dan«. Ob pomoči in območne gospodarske zbornice ga je organiziral Kemijski inštitut iz Ljubljane, vodilni partner mednarodnega projekta PLASTiCE (www.plastice.org). Zanj je odgovoren dr. Andrej Kržan, višji znanstveni sodelavec iz Laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo na inštitutu. Kot gost v oddaji bo osvetlil mesto, vlogo in pomen trajnostne proizvodnje in rabe iz biopolimerov izdelanih plastičnih izdelkov. ŽIVO povezuje Goran Tenze.
Več kot pol stoletja od odkritja dvojne vijačnice, molekule DNK kot snovi, iz katere so sestavljeni geni kot osnovni prenašalci informacije o rasti življenja in univerzalnega genskega koda bomo z dvema raziskovalcema govorili o še neodkritih vprašanjih in izzivih sodobne biologije. Sodelujeta dr. Bojan Žagrović iz laboratorijev Maxa F. Perutza v Biocentru na Dunaju in dr. Mojca Benčina iz Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
http://ipssc.mps.si) pripravil že 6. letno konferenco. Letos bo minilo 10 let od njene ustanovitve. Druga glavna posebnost te konference pa je, da poleg znanstvenosti daje največji poudarek možnosti uporabe teh dosežkov. Na konferenci bodo študentje (po večini mladi raziskovalci, nekaj pa je tudi podiplomskih študentov) predstavili svoja raziskovalna dela in njihovo potencialno uporabo v industriji in gospodarstvu. Kot častni gost letos predava prof. David Probert z univerze v Cambridgeu. V studiu bosta predstavnik študentskega sveta MPŠ-IJS Andraž Rešetič in dekanja prof.dr.Aleksandra Kornhauser Frazer. Oddajo bo živo pripravil Goran Tenze.
»Ni prostora za mlade« - to je temeljno sporočilo komentarja v dnevnem časopisju (DELO, 24.4.14), ki sta ga kot protest objavila raziskovalca z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), mikrobiologinja dr.Ana Rotter z Morske biološke postaje v Piranu in biolog doc.dr.Cene Gostinčar z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo v Ljubljani. V pogovoru, ki poteka v živo, utemeljita, zakaj sta se odločila za tovrsten pamflet, ki razgali strukturni položaj predvsem po letih mlajših raziskovalcev v državi in v mednarodnem okviru. Povezuje Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat v oddaji predstavljamo Inštitut za oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem s sedežem v Izoli. Lani je nastal kot rezultat mnogoterih teženj po združenem delovanju in zastopanju raziskovalnega in strokovnega dela na področju oljkarstva, z namenom prenosa znanja iz raziskovalne sfere tako do pridelovalcev oljk in olja, kot za izobraževanje potrošnikov. Na fotografiji so sogovorniki od leve proti desni: predstojnik doc. dr. Bojan Butinar, vodja laboratorija za preskušanje olja dipl. kemičarka Milena Bučar Miklavčič in doc.dr. Vasilij Valenčič, analitik in preskuševalec za »senzorično ocenjevanje oljčnega olja« na inštitutu. Pripravlja Goran Tenze.
Vpliv ostankov citostatikov v okolju Citostatiki ali antineoplastična zdravila proti raku učinkujejo tako, da vplivajo na genetski material rakavih celic in na procese, ki uravnavajo njihovo razmnoževanje. Predvsem z bolnišničnimi komunalnimi odplakami pa tako kot tudi npr. antibiotiki, prispejo do tekočih in stoječih voda (te prodrejo v podtalnico, in tako v vodonosnike s pitno vodo. Tam pa živi ogromno organizmov, občutljivih na take vplive. Učinke citostatikov oziroma oceno vpliva njihovih ostankov na organizme v vodnem okolju, kjer pristanejo, preiskuje skupina 9 raziskovalnih ustanov v okviru projekta CYTOTHREAT (del 7. OP, ki se sklene konec l.2014). Ta mednarodni projekt koordinira vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo (www.nib.si ) prof.dr.Metka Filipič. V pogovoru je povedala, kakšno oceno vpliva teh zdravil na organizme v izbranih vodnih ekosistemih lahko podamo na tej stopnji raziskave. Svojo izkušnjo v projektu pa je na kratko opisala tudi njena sodelavka s partnerske ustanove, doc.dr. Marina Isidori s tamkajšnega Oddelka za okoljske, biološke in farmacevtske znanosti in tehnologije (Seconda Universita degli Studi di Napoli – Caserta). Pripravlja Goran Tenze. Foto:osebni arhiv Metke Filipič
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Neveljaven email naslov