Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob letošnjem Mednarodnem dnevu oceanov (8. junija 2016), ki letos poteka z motom “Zdravi oceani, zdrav planet” smo obiskali Morsko biološko postajo Piran (NIB). Raziskovalke prof. dr. Valentina Turk, doc. dr. Patricija Mozetič in dr. Janja Francè so predstavile osnovno stanje onesnaženosti slovenskega morja oz. tržaškega zaliva, potek in okvirne rezultate monitoringa morskih voda ter povzele ključne razloge zaradi katerih je morje srce planeta.
670 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Ob letošnjem Mednarodnem dnevu oceanov (8. junija 2016), ki letos poteka z motom “Zdravi oceani, zdrav planet” smo obiskali Morsko biološko postajo Piran (NIB). Raziskovalke prof. dr. Valentina Turk, doc. dr. Patricija Mozetič in dr. Janja Francè so predstavile osnovno stanje onesnaženosti slovenskega morja oz. tržaškega zaliva, potek in okvirne rezultate monitoringa morskih voda ter povzele ključne razloge zaradi katerih je morje srce planeta.
Znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani prof. dr. Marina Dermastia, med drugim avtorica prve referenčne knjige za biologijo rastlin pri nas (Pogled v rastline, 2007) in popularizatorica vloge znanosti, se na podlagi dolgoletnih izkušenj posveča tudi izzivu "prehranske varnosti" v našem stoletju. V pogovoru je osvetlila več aspektov tega koncepta v mreži globalnih protislovij med proizvodnjo in razdelitvijo hrane (predvsem rastlinskega izvora) v razvitem in preostalem svetu. Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat v oddaji vnovič opozarjamo na ekologijo izginjanja Aralskega jezera v osrednji Aziji. V obdobju od začetka 60-ih do danes se je površina takrat blizu 70 tisoč kvadr. kilometrov velikega jezera oz. enega od nekoč štirih največjih sladkovodnih bazenov na svetu, zmanjšala na današnjih približno 5% nekdanje površine. Redni profesor za ekologijo celinskih voda z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, priznani limnolog dr.Mihael Jožef Toman, je bil tam na povabilo Ruske akademije znanosti na raziskovalni ekskurziji pred pol desetletja. Takrat nam je povedal zgodbo o ekologiji tega izginjanja.
»Razvoj in uporaba metode za količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov na krasu« je celovit naslov 3-letnega, s strani ARRS in občin Postojna in Pivka financiranega projekta v okviru zagotavljanja dodatnih vodnih virov na kraških vodonosnikih pitne vode. Projekt strokovno vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC-SAZU iz Postojne, ki ga v osvetlitvi projekta tokrat zastopa dr.Nataša Ravbar. Kontinuiteto iskanja vodnih virov v tem delu Notranjske opisuje Edi Šibenik iz KOVOD-a, ki z vodo oskrbuje postojnsko in pivško območje.
Sredi preteklega tedna sta Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Javni zavod Ljubljanski grad predstavila novo naravoslovno učno pot sredi glavnega mesta (trenutno še brez vidnih označb). Vije se od vrta na Ižanski cesti preko grajskega griča mimo vinograda pa do grajskega dvorišča. Na začetku in na koncu poti skrbno negujejo endemit "Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var.fleischmanni)", kot jo je v l.1844 izdani "Ueberſicht der FLORA KRAIN'S" (pregled flore na Kranjskem) opisal učenec ustanovitelja (Franc Hladnik) tukajšne najstarejše delujoče akademske ustanove Andrej Fleischmann (1804-1867). Mi smo se ekskurzije udeležili ter pripravili potopis iz središča glavnega mesta, v tem primeru upravičeno v znamenju letošnje mednarodno priznane zelene barve, in ob pripovedovanju dr.Jožeta Bavcona ter mag.Blanke Ravnjak spoznavali biodiverzitetno bogastvo dela središča glavnega mesta.
Najstarejše “prebivalke” našega planeta so ustvarile kisik v atmosferi. Moderni cianobakterije najbolj poznamo kot smrdljivo strupeno sluz pri “cvetenju” voda. Izr.prof.dr.Bojan Sedmak z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) jih raziskuje že desetletja. Pred leti so ga s Kitajske celo povabili v načrte za njihovo naselitev na Marsu, toda njegov raziskovalni eros ga je potegnil v zanj večje izzive. Pogovor z njim je učna ura o očem nevidnih a ključnih ustvarjalkah za življenje ustrezne atmosfere na Zemlji, ki povečini to počno v globinah resničnih pljuč planeta – oceanih.
Marca letos so po dobrem letu temeljite prenove slovesno odprli Naravni rezervat Škocjanski zatok v Kopru. Že skoraj dve desetletji za ta del Kopra skrbi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki je decembra lani dobilo 10 letno vladno koncesijo za upravljanje. Renaturacijo približno 120 ha velikega rezervata, v katerem stalno gnezdi nekaj deset vrst ptic, skozi leto pa jih gre skozi njega tudi do dvesto vrst, opisujeta člana DOPPS, biolog Borut Mozetič, ki je pri projektu od konca 90-ih, in direktorica rezervata, ekonomistka Nataša Šalaja. foto: Škocjanski zatok pred preureditvenimi deli; vir: https://www.facebook.com/skocjanskizatok/photos/
Popolno poznavanje geološke zgradbe ozemlja, lastne surovinske baze, zalog pitne vode, termalnih in mineralnih voda so eno od osrednjih strateških področij vsake države, tako tudi naše. Ob letošnji okrogli 70-i obletnici ustanovitve Geološkega zavoda Slovenije (ki se z omenjenim ukvarja), direktor dr.Miloš Bavec in dr.Nina Rman v pogovoru opišeta nekaj njihovih nalog, tudi javna rudniška služba med drugim, raziskav in dejavnosti, ki so si jih ob jubileju zamislili.
Na primeru že desetletje neustreznega obdavčenja podoktorskih in drugih prejemkov znanstvenikov med raziskovanjem v tujini bodo sogovorniki pojasnili izzušnje s to protirazvojno politiko države. Vabljeni, predsednica Nacionalnega sveta za znanost in tehnologijo prof.dr.Tamara Lah (NIB), prof.dr.Boris Majaron (IJS) in dr.Marko Fonovič (IJS).
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so pretekli teden odprli razstavo z naslovom "Skoraj vse o zvoku". Na treh ogromnih mizah z opisi in prikazi značilnosti zvoka spoznavamo zvok v "skoraj" vseh njegovih značilnostih. Kaj sploh je, kako nastane in kje ga ne slišimo (npr. tiha soba, ki so jo v muzeju zgradili prav za to razstavo). Avtor razstave, dr. Orest Jarh je za oddajo prijazno opravil vodenje po razstavišču. Pripravlja Goran Tenze.
V okviru 24. Dnevov Jožefa Stefana (rojen 24.3. 1835 blizu Celovca, med drugim rektor Univerze na Dunaju) po katerem se imenuje največji znanstveno-raziskovalni inštitut v Sloveniji, smo se tokrat osredotočili na sredino okroglo mizo, na kateri je nekaj udeležencev takrat potekajočega "Evropskega robotskega foruma 2016" razpravljalo o "prihodnosti z roboti". Razpravo je povezoval direktor IJS, sicer robotik prof.dr.Jadran Lenarčič. V pogovoru pa o trendih v robotiki, njenih mejah in možnostih.
Z današnjim vzletom Matevža Lenarčiča s portoroškega letališča – odpravil se je na tretji raziskovalni let (2012. Je šel okoli sveta, 2013. pa na severni pol) se nadaljuje projekt GREENLIGHT WORLDFLIGHT. Na dobrih 40.000 km poti bo z ultralahkim letalom s posebnim merilcem (aethalometer) pridobil podatke o koncentracijah, izviru in vrsti izpuhov toplogrednega črnega ogljika na tistih območjih planeta, na katerih to doslej še ni bilo raziskano. V pogovoru pojasnjuje, zakaj je raba ultralahkih letal primerna za to in s kakšnimi izzivi se je srečal pri odločitvi za sodelovanje pri projektu. Tako on kot dr. Griša Močnik (ki je bil gost v oddaji 29. februarja 2016) ga predstavljata kot primer dostopnosti znanstvenih raziskav za državljane, saj so sorodne meritve doslej opravljale le večje raziskovalne ustanove.
Na začetku meseca je za enoletni mandat postal predsednik Evropskega združenja za jedrsko izobraževanje (ENEN) s sedežem v Franciji prof. dr. Leon Cizelj. V pogovoru bo vodja Odseka za reaktorsko tehniko IJS in visokošolski učitelj na Univerzi v Ljubljani opisal, zakaj so leta 2003 ustanovili to združenje in kaj počne, ter nakazal izzive, s katerimi se sooča izobraževanje strokovnjakov za vodenje procesov v jedrskih centralah. Pripravil Goran Tenze.
Odmevna objava znanstvenega članka raziskovalcev Medicinske fakultete in UKC Ljubljana o povezanosti deformacij možganov nerojenega ploda z virusom zika okuženih nosečnic v New England Journal of Medicine 10. februarja, je rezultat izjemnega sodelovanja. Osnovna skupina pod vodstvom akademikinje prof.dr.Tatjane Avšič Županc je štela dobrih ducat ljudi. V prvem skupinskem intervjuju po objavi članka, so poleg omenjene o poteku odkritja, samem virusu in etičnih dilemah, s katerimi so se soočali, spregovorile še patologinja prof.dr.Mara Popović in perinatologinja dr.Vesna Fabjan Vodušek. vir: https://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=&url=http%3A%2F%2Fwww.iapb.it%2Fnews3.php%3FstyleTxt%3D1%26id%3D2938&bvm=bv.115339255,d.ZWU&psig=AFQjCNEQjMG-DWVqcn38NDWij71-cTa0jg&ust=1457184780674095
Te dni se iz tovarne ultralahkih letal na Slovaškem vrača pilot Matevž Lenarčič, ki bo predvidoma koncem meseca začel že s tretjim velikim okoljevarstvenim poletom merjenja črnih saj po vsem svetu. Projekt GreeLight WorldFlight z raziskovalne plati vodi današnji gost dr. Griša Močnik, vodja raziskav in direktor firme Aerosol. Njihov merilni aparat “aethalometer” – merilec črnega ogljika (črnih saj) bo na krilih letala na nekaj sekund meril koncentracije tega šele v zadnjem desetletju upoštevanega (poleg CO2 in drugih PM) povzročitelja segrevanja planeta. Plast onesnaženega zraka nad jugovzhodno Azijo. Pod krilom se vidi vhod v vzorčevalni sistem za merjenje črnega ogljika, ki leži nad Pitotovo cevjo letala. (foto: M. Lenarčič)
Prejšni teden odprta razstava “Objektivi” v Kulturnem središču vesoljskih tehnologij v Vitanju ponuja 32 fotoaparatov, filmskih kamer in predmetov iz Muzeja v Zvezdnem mestu pri Moskvi. Gre za presek polstoletne zgodovine tehnologije sovjetskega osvajanja vesolje, točneje, snemanja zunaj zemeljske atmosfere. Od okna, skozi katerega je German Titov pred 55 leti prvič posnel naš planet, do analognih in novejših digitalnih aparatov. V oddaji boste slišali, kaj o kulturalizaciji vesolja, osrednji rdeči niti projektov Dragana Živadinova, pravijo predstavniki Zvezdnega mesta.
Današnji gost, prof. dr. Franc Solina (UL-FRI) je vodja programske skupine "Računalniški vid", ki raziskuje možnosti, računalniški stroj naučiti gledati kot oko človeka. Z njim smo se pogovarjali o izzivih tega tako pomembnega aspekta umetne inteligence. Skupina znaten del svojih dejavnosti namenja preverjanju teoretičnih rezultatov na različnih obstoječih platformah kot so mobilni roboti, aktivni senzorski sistemi in pametne mobilne naprave. Pripravlja Goran Tenze.
O naslovni temi se ob 10-ti obletnici delovanja pogovarjamo z inženirjem mehatronike Janezom Škrlecom, predsednikom Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (član sveta za znanost in tehnologijo RS). Sredi meseca gost na to temo organizira srečanje z resornimi ministri, predstavniki raziskovalne sfere in treh osrednjih javnih univerz. (Janez Škrlec na desni, predava direktor IJS Jadran Lenarčič - vir: OZT OPZS)
20 letnico delovanja Hiša eksperimentov v Ljubljani obeležuje delovno. Direktor, fizik dr.Miha Kos, pravi: "Z našo 20-letno prakso in izkušnjami navduševanja mladih nad izobraževanjem želimo pomagati v procesu korenitega izboljšanja izobraževalnega sistema. Samo mladi, ki so radovedni, so tudi ustvarjalni in inovativni. Želim si bodočo družbo takšnih ljudi, ki postavljajo vprašanja na vseh področjih in aktivno iščejo odgovore." Vabljeni k poslušanju pogovora.
V Hiši eksperimentov v glavnem mestu je od sredine meseca na ogled novi primer eksperimenta (v naslovu). Leto dni približno so trajale priprave, pogovori in izgradnja modelnega žleba, v katerem voda odnaša drobni pesek in tako ustvarja predstavo učinkovanja tekoče vode na opornike mostu. Direktor HE dr.Miha Kos in prof.dr.Matjaž Mikoš, dekan FGG-UL pojasnjujeta, zakaj so se odločili za sodelovanje. Pripravlja Goran Tenze. https://vimeo.com/151894331 foto: Novi eksperiment "Tiha voda mostove dere", avtor Branko Čeak, Hiša eksperimentov
Neveljaven email naslov