Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratno oddajo namenjamo dediščinski problematiki. Natančneje, varstvu tako imenovane »vrtno-arhitekturne dediščine«, temi, ki se je je pretekli torek na gradu Snežnik na Notranjskem lotila delovna skupina za ohranjanje krajinsko-arhitekturne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre po večini za stroko krajinska arhitektura, ki deluje v okviru javnih konservatorskih služb. Slabih trideset udeleženk in udeležencev z nekaj napovedanimi naslovi se je od poznega jutra do zgodnjega popoldneva lotevalo izzivov varstva dediščinske kulturne krajine v okviru veljavne zakonodaje. V oddaji govorita tudi krajinski arhitektki, konservatorki, mag. Marvy Lah Sušnik in Petra Jernejec Babič.
671 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokratno oddajo namenjamo dediščinski problematiki. Natančneje, varstvu tako imenovane »vrtno-arhitekturne dediščine«, temi, ki se je je pretekli torek na gradu Snežnik na Notranjskem lotila delovna skupina za ohranjanje krajinsko-arhitekturne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre po večini za stroko krajinska arhitektura, ki deluje v okviru javnih konservatorskih služb. Slabih trideset udeleženk in udeležencev z nekaj napovedanimi naslovi se je od poznega jutra do zgodnjega popoldneva lotevalo izzivov varstva dediščinske kulturne krajine v okviru veljavne zakonodaje. V oddaji govorita tudi krajinski arhitektki, konservatorki, mag. Marvy Lah Sušnik in Petra Jernejec Babič.
Tokratni gost prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri medicinskih aspektih človeka pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc.dr. Anže Županič iz inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil »Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo«. V njej je Elixir (mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije) na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine. FOTO: Slika kaže, kako lahko biološki sistem, v tem primeru rastlino obravnavamo kot sistem. Rastline je sestavljena iz celic, ki imajo različno vlogo in so v različnih stanjih, ta stanja pa lahko opišemo z matematičnim modelom molekularnih interakcij (prikaz na sliki je v obliki mreže). VIR: NIB
Prihodnje leto bo Slovenija po dolgih desetletjih letih sodelovanja tukajšnih raziskovalk in raziskovalcev postala redna članica Evropskega centra za jedrske raziskave pri Ženevi CERN, ki letos obeležuje 70-letnico delovanja. Redna profesorja ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, astrofizičarka dr. Maruša Bradač in fizik dr.Borut Paul Kerševan (predstojnik Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev F-9 na Inštitutu Jožef Stefan) bosta povzela izkušnje in spoznanja astrofizike in fizike trdne snovi v 70-letnem raziskovanju narave snovi in vesolja. FOTO: Leva polovica je računalniška rekonstrukcija reakcije ob trku dveh protonov v raziskovalnem projektu ATLAS(enem od štirih temeljnih v CERN-u, desno pa posnetek iz Webbovega teleskopa VIR: https://twiki.cern.ch/twiki/pub/AtlasPublic/EventDisplayRun2Collisions/JiveXML_265532_3280065-YX-RZ-EventInfo-2015-05-21-08-48-35.jpg In https://cdn.esawebb.org/archives/images/large/potm2209a.jpg
Gost je tokrat zgodovinar dr. Jernej Kotar, kustos za zbirko pečatov in pečatnikov v Narodnem muzeju Slovenije. V nedavno predstavljeni knjigi z naslovom »Deželnoknežja oblast in uprava Friderika III. na Kranjskem (1435-1493)« je med drugim zapisal, da »osrednja slovenska zgodovinska dežela svojo novoveško teritorialno-politično podobo v veliki meri dolguje prav Frideriku III.« Za razliko od starejšega zgodovinopisja tako v našem kot nemškem jeziku, je Kotar ob pomoči novejših po mreži dostopnih digitaliziranih arhivov - spodbujen tudi z novejšimi interpretacijami tega obdobja in vloge cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika III. - zaokrožil njegov pomen predvsem za geografsko-politično zaokroženost osrednje zgodovinske dežele z večinskim slovenskim jezikom, Vojvodino Kranjsko. Gost je med drugim od l.2018 tudi strokovni vodja muzeja na gradu Bogenšperk blizu Litije. FOTO: Finančno šibki cesar Friderik III. je zaradi vojaške pomoči pri obrambi obleganega dunajskega Hofburga Kranjcem l.1463 podelil častne naslove in izboljšani grb dežele; dokument hrani Arhiv RS VIR: ARS, SIAS 1063, ZL, št. 716, 1463 I 12, Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt)
Ali je mogoče pravljice in sploh literaturo za otroke in mladino povezati s tehniško dediščino? Z letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika je prav to poskusil Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Razstavo so odprli preteklo sredo. Kako so se v muzeju sploh odločili za postavitev tovrstne dediščine oziroma s kakšnimi izzivi so se soočili pri izbiri predmetov, so povedale tri osrednje avtorice razstave – Urša Kres, ki jo je oblikovala, ter kustosinji Irena Marušič in Ajda Kozjek, ki sta vodili postavitev, prva v Bistri, kjer je razstava že odprta, druga pa v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, delu tehniškega muzeja. FOTO: Posnetek začetnega dela razstave Pravljična tehnika v TMS v Bistri VIR: Barbara Hrovatin
Kakšen je potencial industrijskega oblikovanja v deželah jugovzhodne Evrope? Na to vprašanje odgovarja gost v oddaji Zmago Novak, idejni vodja in ustanovitelj tridnevnega Festivala BIG Design, ki se je v soboto sklenil v Ljubljani. Organizatorji, socialno podjetje Zavod Big oziroma njihov Center za kreativno gospodarstvo jugovzhodne Evrope, so skušali opozoriti na oblikovalski potencial 21-ih držav od Avstrije pa do Turčije z več kot 200 milijoni prebivalcev. FOTO: Ena od petih velikih nagrad BIG Design 2024 za notranje oblikovanje VIR: https://bigsee.eu/tase-retail-store/
V okviru nedavnega Festivala za tretje življensko obdobje nas je OPRO - zavod za aplikativne študije z že znamenito knjižno zbirko »Opuščeni program«, z vabilom trem družboslovcem spomnil na znamenito eruditsko študijo intelektualke in aktivistke Simone de Beauvoir (1908-1986) izpred pol stoletja, s preprostim naslovom »Starost«. V našem jeziku smo to predhodnico družboslovnih analiz starosti in staranja v preteklih in sodobnih družbah v dveh delih (l.2018 in l.2020) dobili po zaslugi prav omenjenega zavoda - izdajatelja te knjige – prevedel pa jo je Tomaž Gerdina. Tako kot zavod OPRO na nedavni javni debati v ljubljanskem Cankarjevem domu, smo tudi mi v studio povabili dve socialni psihologinji ljubljanske Fakultete za družbene vede, zasl. prof. dr. Mirjano Ule in doc. dr. Metko Mencin, ter poznavalca socialne geografije in demografije dr. Damirja Josipoviča iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Organizator je v vabilu med drugim zapisal, »da si je danes težko zamisliti, da bi eno samo delo ponudilo tako celovit in natančen historičen pregled obravnave starosti in statusa starih ljudi, kot je to storila Simone de Beauvoir v knjigi Starost. Poleg temeljne in lucidne kritike patriarhalne družbene ureditve v znameniti knjigi »Drugi spol«, je v knjigi Starost pokazala, da so bili tudi stari ljudje skozi večino socialne zgodovine izločeni in družbeno marginalizirani.« Temeljno spoznanje tega eruditskega eseja, ki je bilo pri nas in še kje dolgo spregledano, je prikaz historičnih in aktualnih virov v prid tezi, da je bila in je starost vedno in povsod odvisna od materialnih možnosti starajočih. Foto: Starost in mladost VIR: linkedin
Pred 4 leti so v Tehniškem muzeju v Bistri odprli razstavo »Robot.si: začetki slovenske industrijske robotike«, pri pripravi katere je med drugimi sodeloval tudi naš tokratni gost prof.dr. Uroš Stanič, nekdanji dolgoletni vodja Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Inštitutu Jožef Stefan. Po razstavi se je odločil napisati spomine na začetke in razvoj industrijske robotike pri nas, in jih objavil v pred kratkim izšli knjigi »Humanizacija dela«. V besedilu je rekonstruiral tudi delovanje uspešne trojne spirale med raziskovalci, industrijo in političnimi oblastniki, ki so vsaj v okviru Slovenije v desetletju pred razpadom zvezne države dosegli na mednarodni ravni razvoja industrijske robotike zavidljive rezultate. To se je spremenilo na začetku prvega desetletja samostojne države. V pogovoru bo opisal razsežnosti takratnega uspešnega sodelovanja, ki bi ga nemara potrebovali tudi danes. FOTO: Uroš Stanič na predstavitvi knjige v Atriju ZRC SAZU, september 2024 VIR: Goran Tenze, Program Ars
Kako svetloba vpliva na počutje ljudi v človekovih bivalnih prostorih? To vprašanje so si zastavili na Zavodu za gradbeništvo in začeli raziskovati v smeri, kako bodisi starejše bodisi nove stavbe prilagoditi ali pa zgraditi v skladu s povišanimi temperaturami in zahtevami trajnostne rabe. Na tamkajšnem oddelku za gradbeno fiziko se s tem, točneje z možnostmi, ki pri različnih virih svetlobe - od dnevne do umetne, razsvetljava ali osvetljava - vplivajo na termalno ugodje človeka, ukvarja arhitektka Katja Žagar. Slednja na to temo pripravlja znanstveni doktorat, o pripravi katerega bo spregovorila tudi v pogovoru. FOTO: Umetna svetloba mora biti ustrezna VIR: https://www.pexels.com/photo/silver-macbook-on-brown-wooden-table-4069291/
Tokrat je gostja biologinja dr. Eva Turk z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Že dlje časa se dejavno ukvarja z raziskovanjem biogeografije, večinoma na primeru vrste pajkov zlatih mrežarjev (lat. nephilidae), ki so se od obdobja kenozoika pred cca. 150 milijoni leti do danes razširili po vseh kontinentih razen na polih planeta in v Evropi. Sogovornica bo poskušala pojasniti temeljna načela raziskovanja biogeografije, fizičnogeografske vede, ki odkriva razširjenost in številčnost rastlin in živali v prostoru in času. FOTO: Premer mreže pajka iz vrste zlatih mrežarjev lahko preseže 1 meter - na sliki je zlati mrežar Nephila pilipes VIR: Matjaž Kuntner – NIB
Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu. FOTO: Na levi sedanji pogled od vogala gostilne Vodnikov hram proti vzpenjači na grad, desno pa izsek skice nerealiziranega predloga dvojice Kovač/Kerševan za Srednjeveški muzej Ljubljane, del, ki je predvidel tudi predstavitev in-situ vzhodnega ljubljanskega obzidja s preostankom obrambne trdnjave barbakan pri Kloštrskih vratih VIR: avtor skice je arhitekt Peter Kerševan (1938-2024
Nedaleč od Ilirske Bistrice se nahaja vodoravna kraška jama z imenom »Račiška pečina«. V 20. stoletju so jo za skladišče uporabljale različne vojske, že dobra 3 desetletja pa jo raziskujejo krasoslovci in geologi. V njej je že v 30-ih letih zaradi ravnanja tal z namenom povečati skladični prostor, vojska Kraljevine Italije po sredini prerezala s sigo prekrito kopo. Kar bi bilo danes zaradi načel varstva naravne dediščine prepovedano, je bil takrat rezultat posega nastanek približno 3 metre visokega sedimentnega profila. Ta omogoča vpogled v preteklost njegovega nastanka od pliocena do danes, torej od cca. 2,6 milijona let pred nami. Tako je pred nekaj dnevi Mednarodna zveza za geološke znanosti na svojem 37. kongresu to naravno vrednoto uvrstila med »Drugih 100 geoloških dediščin Zemlje« (na prvem seznamu so na primer Škocjanske jame). Predsednica Mednarodne speleološke zveze izr.prof.dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni bo povzela, kaj vse iz tega profila razberemo o geološki preteklosti teh krajev. FOTO: Izjemna stratigrafsko-sedimentna dediščina profila v kraški jami Račiška pečina VIR: Nadja Zupan Hajna, IZRK ZRC SAZU
Prebivalci Slovenije spadajo med tiste v Evropski uniji, ki pojedo najmanj rib, le Madžari so za nami zadnji. Lokalna akcijska skupina Istra iz Obale je že pred leti sprožila pobudo o trajnostnem ribištvu, ozaveščanju o nabavi v lokalnem morju ulovljenih rib, in še več, o boljšem spoznavanju za prehrano primernih jadranskih rib. V njem se le lovi okrog 70 vrst rib, večina ljudi pa povečini poleti na dopustu obeduje ali pripravlja le nekaj izbranih. Več o sami pobudi nam je po predstavitvi projekta v Fornačah pred dvema letoma povedala tamkajšna biologinja. Gre za dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje Piran, sestavnem delu Nacionalnega inštituta za biologijo. Uvodoma je v pogovoru opisala projekt »Dobro za morje – dobro zame«.
V sklopu poletnih ponovitev vas tokrat vabimo, da prisluhnete pogovoru iz leta 2019 ob 300-letnici habsburške razglasitve Trsta in Reke za brezcarinski pristanišči. Sicer pa so že 2 leti prej z razglasitvijo proste plovbe po Jadranu ukinili večstoletni carinski in oblastni monopol Benetk. Gosta sta bila zgodovinarja dr. Nadja Terčon s Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in prof.dr. Aleksander Panjek iz Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pogovor smo posneli po mednarodnem simpozije v Kopru, s katerim so takrat poskušali vzbuditi zanimanje predvsem slovenskih zgodovinarjev za raziskave naše pomorske zgodovine.
V sklopu poletnih ponovljenih pogovorov lahko v ponedeljek po trinajsti uri prisluhnete našemu gostu v daljnem letu 2008. Prof.dr. Danilo Zavrtanik je bil v tej vlogi pri nas že večkrat, od ustanovitve novogoriške Politehnike leta 1997, predhodnice leta 2006 ustanovljene Univerze v Novi Gorici, kjer je bil dolgo rektor, in tam še vedno deluje kot profesor. V prvi polovici 90-ih je bil direktor Inštituta Jožef Stefan, med drugim pa tudi pobudnik tehnoloških parkov v Ljubljani in Novi Gorici. Sredi desetletja je začel sodelovati v mednarodnem raziskovalnem projektu observatorija Pierre Auger, kjer že dolgo iščejo »izvor kozmičnih žarkov visokih energij«.
V sredo, 7. avgusta v naši dnevni rubriki »Odprta knjiga« začenjamo z branjem knjige kapitana in upokojenega menedžerja tržaške ladjedelnice Bruna Volpija Lisjàka »Vonj po morju«. Je avtor več kot polovice ducata knjig, v katerih je ob pomoči javnih in osebnih arhivov iz zgodovinske pozabe potegnil preteklost tržaškega ribištva in pomorstva tamkajšnih Slovencev. Po izidu njegove že četrte tovrstne knjige »Tržaško morje: kraška obala, mesto in vasi«, s pomenljivim podnaslovom »prezrti del zgodovine Slovencev« leta 2010, smo ga skupaj z muzealko dr. Vereno Perko Vidrih obiskali na njegovem domu blizu Sežane, kamor se je preselil iz Trsta. Kapitan je tudi eden osrednjih pobudnikov za nastanek Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu, še pred drugo vojno tamkajšnem največjem ribiškem kraju. Poskušali smo preveriti kakšne argumente za omenjeno prezrtost kapitan ponuja. Slišali boste skrajšani posnetek z najbolj izrazitimi temami sicer enournega pogovora.
V torek, 30. julija bo minilo 88 let od rojstva slovenskega biologa in akademika SAZU Borisa Sketa. Profesor, ki je vzgojil generacije študentov na ljubljanski Biotehniški fakulteti, je dobra dva meseca pred svojim 87. rojstnim dnevom, lani maja odšel za vedno. Ob 100-letnici rojstva Charlesa Darwina leta 2009 smo z njim po njegovem predavanju za Društvo biologov z njim posneli pogovor o »spotikanjih« ob darwinizem kot teorijo evolucije. Boris Sket je bil priznan speleolog in član mednarodnih asociacij, njemu v čast so poimenovali okoli 40 živalskih vrst in par rodov, pri nas pa tudi obsežni Borisov rov v Najdeni jami, ki ga je sam odkril leta 1950.
Visoko poletje je čas, ko velika večina rastlinja buhti od rasti. Tudi »invazivne vrste«, torej tujerodne vrste, ki so se na tak ali drugačen način na račun avtohtonih razrasle v za njih novem naravnem okolju. O njihovi prezrtosti smo že konec prvega desetletja posneli pogovor s takratnim docentom na ljubljanski Biotehniški fakulteti, dr. Nejcem Joganom. Če vas tema bolj zanima, presodite, kakšno je stanje zdaj v primerjavi s takrat!
V predhodnici oddaje Pogled v znanost smo januarja 2008 na našem programu kot prvega predstavili sestavek pokojnega profesorja fizike Janeza Strnada o bratih Bernoulli, Jakobu in Johannu iz mesta Basel v Švici. Ustvarjala sta na prelomu iz 17. v 18. stoletje in veljata za znamenita matematika, Johann je na primer eden osrednjih utemeljiteljev variantnega računa.
V Notranjskem muzeju v Postojni je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem. Njena posebnost je v avtorstvu in med drugim, v izboru naslova, ki ga je izbrala spletna aplikacija ChatGPT. O razstavi smo se pogovarjali s kustosinjo Ano Čič, ki je koordinirala skupino štirih ljubiteljic preteklosti, natančneje zgodovine. V okviru andragoškega programa Muzej za zelence so razstavo pod njenim mentorstvom pripravile v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna. Razstavo so udeleženke zasnovale kot časovni trak od leta 1136, ko je Postojna prvič omenjena v starih rokopisih Oglejskega patriarhata kot »Ariperch«, pa do konca druge vojne, ko na Slovenskem sloj plemstva dokončno izgine. Za vsako stoletje so izpostavile določene rodbine, osebnosti in dogodke, ki so se jim zdeli zanimivi. Tako na razstavi zasledimo preproste predstavitve družin znamenitih priimkov, kot so Auersperg ali Turjaški, Cobenzl, ki so izhajali iz Štanjela na Krasu, Codelli, Lueger, od katerih je najbolj znan Erazem Predjamski. Zasledimo še gospode Orehovške in rodbino Windischgraetz. Posebej so predstavile patriarhat iz Ogleja, ki je imel na območju južno od reke Drave dolga stoletja celo civilno moč jurisdikcije, in pa lokalne veljake, kot sta bila Anton Globočnik plemeniti in Josip Gorup plemeniti iz Slavine, ki je v 19. stoletju obogatel kot tržaški poslovnež. Glede na to, da je sama zamisel sodelovanja z nemuzejskimi ljudmi prišla iz sodobnih smernic muzealstva Mednarodnega muzejskega sveta, katerega člani so tudi tukajšni muzealci, Ana Čič v oddaji razmišlja tudi o tem, kakšno stopnjo tveganja za končen izgled razstave je njej predstavljalo sodelovanje z nešolanimi muzealci.
Izr.prof.dr. Dan Podjed, raziskovalec z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se že precej dolgo ukvarja z razmerji med tehnologijo in njenim vplivom na ljudi, v sodobnem času seveda. Z metodo osebne udeležbe je tudi že dolgo redno sledil in aktivno pisal na nekaj internetnih platformah t.im družbenih omrežij (social networks) kot je bil npr. Twitter. Slednjega je pred leti z nemalo izstopnimi težavami zapustil, vsekakor pa ves čas reflektiral vsebine objav. Pravkar je pri tukajšni največji založbi objavil dve knjigi z naslovom »Krizolacija«, distopično »fantastično povest o izoliranih ljudeh« in drugo s podnaslovom »znanstveno branje o izoliranih ljudeh«. Obe sta plod kritičnega spremljanja in opazovanja, nenazadnje pa še vedno trajajoče raziskave s finančno podprtim projektom ARIS-a Izolirani ljudje in skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem (J6-4610). Po predstavitvi knjige je v pogovoru pojasnjeval, kako knjigi nista pisanje o bolezni virusa SARS-CoV-2, ki je spomladi 2020 služila oblastem kot povod za enega največjih zapiranj ljudi v lastne domove v zgodovini, temveč gre za pisanje o trajajočih krizah. Te so po njegovem prepričanju postale novo normalno stanje v sodobnih družbah razvitega sveta. In skozi pogled v ekran digitalnih napravic sta se srečala njegov raziskovalni in osebni interes, ob pomoči katerega je tudi skoval besedo »krizolacija«, krizo in izolacijo. Utemeljitev z dodatnimi razmisleki o nevarnostih prepogostega gledanja v ekrane za sodobne družbe je pojasnjeval v našem pogovoru z njim. FOTO: Dan Podjed na predstavitvi dveh knjig Krizolacija VIR: Program Ars, Goran Tenze
Neveljaven email naslov