Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos je minilo četrt stoletja od smrti osrednje ustanovitvene figure Inštituta Jožef Stefan – fizika Antona Peterlina
Letos spomladi je minilo četrt stoletja od smrti osrednje ustanovitvene figure Inštituta Jožef Stefan – fizika Antona Peterlina. Leta 1984 je prejel takratno najvišje državno priznanje za znanstvene dosežke, Kidričevo nagrado za življensko delo. V tistem letu je Peterlina na enega od legendarnih »Štihovih večerov« v ljubljanskem Cankarjevem domu povabil sloviti Bojan Štih. Pogovarjala sta se na temo »Znanost in človekov blagor«, pred desetletjem pa so ob 100-letnici rojstva tega znamenitega slovenskega fizika prepis pogovora ponatisnili v jubilejnem zborniku. Za prepis je poskrbela Vesna Arhar Štih, dialog med Peterlinom in Štihom pa sta v takratni oddaji Arsov logos interpretirala Nadja Narc in Igor Velše.
660 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Letos je minilo četrt stoletja od smrti osrednje ustanovitvene figure Inštituta Jožef Stefan – fizika Antona Peterlina
Letos spomladi je minilo četrt stoletja od smrti osrednje ustanovitvene figure Inštituta Jožef Stefan – fizika Antona Peterlina. Leta 1984 je prejel takratno najvišje državno priznanje za znanstvene dosežke, Kidričevo nagrado za življensko delo. V tistem letu je Peterlina na enega od legendarnih »Štihovih večerov« v ljubljanskem Cankarjevem domu povabil sloviti Bojan Štih. Pogovarjala sta se na temo »Znanost in človekov blagor«, pred desetletjem pa so ob 100-letnici rojstva tega znamenitega slovenskega fizika prepis pogovora ponatisnili v jubilejnem zborniku. Za prepis je poskrbela Vesna Arhar Štih, dialog med Peterlinom in Štihom pa sta v takratni oddaji Arsov logos interpretirala Nadja Narc in Igor Velše.
V okviru 24. Dnevov Jožefa Stefana (rojen 24.3. 1835 blizu Celovca, med drugim rektor Univerze na Dunaju) po katerem se imenuje največji znanstveno-raziskovalni inštitut v Sloveniji, smo se tokrat osredotočili na sredino okroglo mizo, na kateri je nekaj udeležencev takrat potekajočega "Evropskega robotskega foruma 2016" razpravljalo o "prihodnosti z roboti". Razpravo je povezoval direktor IJS, sicer robotik prof.dr.Jadran Lenarčič. V pogovoru pa o trendih v robotiki, njenih mejah in možnostih.
Z današnjim vzletom Matevža Lenarčiča s portoroškega letališča – odpravil se je na tretji raziskovalni let (2012. Je šel okoli sveta, 2013. pa na severni pol) se nadaljuje projekt GREENLIGHT WORLDFLIGHT. Na dobrih 40.000 km poti bo z ultralahkim letalom s posebnim merilcem (aethalometer) pridobil podatke o koncentracijah, izviru in vrsti izpuhov toplogrednega črnega ogljika na tistih območjih planeta, na katerih to doslej še ni bilo raziskano. V pogovoru pojasnjuje, zakaj je raba ultralahkih letal primerna za to in s kakšnimi izzivi se je srečal pri odločitvi za sodelovanje pri projektu. Tako on kot dr. Griša Močnik (ki je bil gost v oddaji 29. februarja 2016) ga predstavljata kot primer dostopnosti znanstvenih raziskav za državljane, saj so sorodne meritve doslej opravljale le večje raziskovalne ustanove.
Na začetku meseca je za enoletni mandat postal predsednik Evropskega združenja za jedrsko izobraževanje (ENEN) s sedežem v Franciji prof. dr. Leon Cizelj. V pogovoru bo vodja Odseka za reaktorsko tehniko IJS in visokošolski učitelj na Univerzi v Ljubljani opisal, zakaj so leta 2003 ustanovili to združenje in kaj počne, ter nakazal izzive, s katerimi se sooča izobraževanje strokovnjakov za vodenje procesov v jedrskih centralah. Pripravil Goran Tenze.
Odmevna objava znanstvenega članka raziskovalcev Medicinske fakultete in UKC Ljubljana o povezanosti deformacij možganov nerojenega ploda z virusom zika okuženih nosečnic v New England Journal of Medicine 10. februarja, je rezultat izjemnega sodelovanja. Osnovna skupina pod vodstvom akademikinje prof.dr.Tatjane Avšič Županc je štela dobrih ducat ljudi. V prvem skupinskem intervjuju po objavi članka, so poleg omenjene o poteku odkritja, samem virusu in etičnih dilemah, s katerimi so se soočali, spregovorile še patologinja prof.dr.Mara Popović in perinatologinja dr.Vesna Fabjan Vodušek. vir: https://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=&url=http%3A%2F%2Fwww.iapb.it%2Fnews3.php%3FstyleTxt%3D1%26id%3D2938&bvm=bv.115339255,d.ZWU&psig=AFQjCNEQjMG-DWVqcn38NDWij71-cTa0jg&ust=1457184780674095
Te dni se iz tovarne ultralahkih letal na Slovaškem vrača pilot Matevž Lenarčič, ki bo predvidoma koncem meseca začel že s tretjim velikim okoljevarstvenim poletom merjenja črnih saj po vsem svetu. Projekt GreeLight WorldFlight z raziskovalne plati vodi današnji gost dr. Griša Močnik, vodja raziskav in direktor firme Aerosol. Njihov merilni aparat “aethalometer” – merilec črnega ogljika (črnih saj) bo na krilih letala na nekaj sekund meril koncentracije tega šele v zadnjem desetletju upoštevanega (poleg CO2 in drugih PM) povzročitelja segrevanja planeta. Plast onesnaženega zraka nad jugovzhodno Azijo. Pod krilom se vidi vhod v vzorčevalni sistem za merjenje črnega ogljika, ki leži nad Pitotovo cevjo letala. (foto: M. Lenarčič)
Prejšni teden odprta razstava “Objektivi” v Kulturnem središču vesoljskih tehnologij v Vitanju ponuja 32 fotoaparatov, filmskih kamer in predmetov iz Muzeja v Zvezdnem mestu pri Moskvi. Gre za presek polstoletne zgodovine tehnologije sovjetskega osvajanja vesolje, točneje, snemanja zunaj zemeljske atmosfere. Od okna, skozi katerega je German Titov pred 55 leti prvič posnel naš planet, do analognih in novejših digitalnih aparatov. V oddaji boste slišali, kaj o kulturalizaciji vesolja, osrednji rdeči niti projektov Dragana Živadinova, pravijo predstavniki Zvezdnega mesta.
Današnji gost, prof. dr. Franc Solina (UL-FRI) je vodja programske skupine "Računalniški vid", ki raziskuje možnosti, računalniški stroj naučiti gledati kot oko človeka. Z njim smo se pogovarjali o izzivih tega tako pomembnega aspekta umetne inteligence. Skupina znaten del svojih dejavnosti namenja preverjanju teoretičnih rezultatov na različnih obstoječih platformah kot so mobilni roboti, aktivni senzorski sistemi in pametne mobilne naprave. Pripravlja Goran Tenze.
O naslovni temi se ob 10-ti obletnici delovanja pogovarjamo z inženirjem mehatronike Janezom Škrlecom, predsednikom Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (član sveta za znanost in tehnologijo RS). Sredi meseca gost na to temo organizira srečanje z resornimi ministri, predstavniki raziskovalne sfere in treh osrednjih javnih univerz. (Janez Škrlec na desni, predava direktor IJS Jadran Lenarčič - vir: OZT OPZS)
20 letnico delovanja Hiša eksperimentov v Ljubljani obeležuje delovno. Direktor, fizik dr.Miha Kos, pravi: "Z našo 20-letno prakso in izkušnjami navduševanja mladih nad izobraževanjem želimo pomagati v procesu korenitega izboljšanja izobraževalnega sistema. Samo mladi, ki so radovedni, so tudi ustvarjalni in inovativni. Želim si bodočo družbo takšnih ljudi, ki postavljajo vprašanja na vseh področjih in aktivno iščejo odgovore." Vabljeni k poslušanju pogovora.
V Hiši eksperimentov v glavnem mestu je od sredine meseca na ogled novi primer eksperimenta (v naslovu). Leto dni približno so trajale priprave, pogovori in izgradnja modelnega žleba, v katerem voda odnaša drobni pesek in tako ustvarja predstavo učinkovanja tekoče vode na opornike mostu. Direktor HE dr.Miha Kos in prof.dr.Matjaž Mikoš, dekan FGG-UL pojasnjujeta, zakaj so se odločili za sodelovanje. Pripravlja Goran Tenze. https://vimeo.com/151894331 foto: Novi eksperiment "Tiha voda mostove dere", avtor Branko Čeak, Hiša eksperimentov
Ljubljansko barje je območje v državi, ki je skozi nekaj tisoč let doživelo razmeroma največ sprememb. Predvsem zaradi izsuševanja, pravi prof.dr.Boris Kryštufek, vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. To nestalnost »žive narave ljubljanskega barja« bodo v vitrini četrtletja prikazali konec januarja. Kaj bodo na tej občasni razstavi prikazali, in zakaj raziskovalci v sodobnem času za razliko od prvih zbiralcev izpred stoletij, sploh evidentirajo pretekle oblike življenja in ohranjajo »živo naravo« zdaj, v pogovoru z omenjenim gostom.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
V prvi letošnji oddaji se bomo obrnili v preteklo leto in ponudili izbor iz pogovorov z desetimi sogovorniki. Začeli bomo z "zrcali resničnosti", projektom raziskovalca z IJS, nadaljevali s tujerodnimi vrstami v severnem Jadranu, osnovami režima urejanja voda, akademskim kastnim sistemom, elektroporacijo kot pojavom in orodjem, nujnostjo biološke diverzitete za preživetje ekosistemov, obnovili bomo spomin na letos objavljeno študijo o najstarejših poslovnih zapisih v slovenskem jeziku, namenjenih Sigismondu, po domače Žigi Zoisu, sledili razvoju novih baterij in akumulatorjev in končali z inteligentnimi sistemi. Pripravlja Goran Tenze.
Kemijski inštitut iz Ljubljane je 18. decembra 2015 prvič vstopil v svet citatov druge najbolj vplivne znanstvene revije na svetu »Science«. V sodelovanju z vodjo francoskega omrežja za raziskave elektrokemije baterij in profesorjem na Collège de France v Parizu Jean-Marie Tarascon-om je njegov ljubljanski kolega Robert Dominko kot somentor v postdoktorski raziskavi skozi članek z naslovom »Vizualizacija kisikovih peroxo - dimerov v katodnih materialih z visoko energijsko gostoto«, znanstveni javnosti opisal laboratorijsko dokazano pot do občutno bolj zmogljivih Litij-ionskih akumulatorjev z do 50% višjo energijsko gostoto. Zato je doktor kemijskih znanosti z inštitutskega Laboratorija za elektrokemijo materialov tokrat spet gost v naši oddaji. foto dr.Robert Dominko vir Kemijski inštitut, LJ
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Na začetku meseca je na FF v Ljubljani predaval dr.Janez Potočnik, od lani jeseni eden od vodij IRP (International Resource Panel), možganski trust UNEP(UN Environmental Program). Poleg IPCC in IPBES je Mednarodni panel za vire oziroma za analize upravljanja z njimi tretja najpomembnejša raziskovalna mreža OZN, ki se ji je doslej pridružilo dobrih 100 držav članic, med njimi tudi naša država. Bivši komisar Komisije EU za okolje je v prvem delu predavanja opisal ključne pogoje za razumevanje sprememb v upravljanju z viri in raziskovalna orodja s katerimi jih analizirajo v IRP. V sklepnem delu pa utemeljuje argumente za naslovno vprašanje, in ga uvede z orisom koncepta krožnega gospodarstva.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Vodja konservatorsko-restavratorske službe v NUK v Ljubljani dr. kemijskih znanosti Jasna Malešič je pretekli teden za vodenje raziskovalnih in konservatorsko-restavratorskih projektov ohranjanja in varovanje nestabilnega in ranljivega knjižničnega gradiva v NUK-ovih arhivskih fondih prejela priznanje Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije. V pogovoru pojasnjuje kaj preti arhivskim izvodom tiskov iz druge polovice 19. in prve polovice 20.stoletja, in kako se oddelek (vodi ga že 10 let), posveča trajnemu ohranjanju te vrste kulturne dediščine.
Sredi preteklega tedna je Nacionalni inštitut za biologijo poleg stavbe Biološkega središča pod Rožnikom v glavnem mestu z majhno slovesnostjo odprl novi raziskovalni rastlinjak (450 m2). Z njim NIB dobiva ustrezno delovno okolje za biološke in biotehnološke raziskave in analize v nadzorovanih pogojih. Na predstavitvi so poudarili nove sinergije znanj, ki bodo izrazite v sodelovanju tamkajšnega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo z Botaničnim vrtom Biotehniške fakultete Univerze v LJ. O teh sinergijah spregovorijo, vodja vrta, sicer najstarejše slovenske akademske ustanove, dr. Jože Bavcon s kolegico mag. Blanko Ravnjak, z opisom pridobitev za NIB pa ju dopolnjuje prof. dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, ki je s to infrastrukturno pridobitvijo uresničil svoje dolgoletne potrebe. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Kako v Evropski uniji vedno bolj nastaja demokratični primanjkljaj, kakšen je in zakaj? Mednarodni raziskovalni projekt “Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja interesnih skupin v Evropi ” (pri nas ga izvaja Center za politološke raziskave na FDV Univerze v Ljubljani v sodelovanju s sodelavci z univerz v Antwerpnu, Newcastlu, Utrechtu, Gothenburgu in Stuttgartu) se pri odgovarjanju na ta vprašanja osredotoča na pojasnjevanje, kako organizacijske značilnosti in nacionalni dejavniki vplivajo na nastanek, razvoj in značilnosti interesnih skupin v Evropi ter s tem tudi na pačenje interesnega predstavništva na ravni Evropske unije. Gostja oddaje je vodja tega raziskovalnega središča prof. dr. Danica Fink-Hafner.
Neveljaven email naslov