Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejša akademska ustanova pri nas letos med 11 prejemniki akreditacij o varstveni biologiji med 3500 prijavami z vsega sveta
Omenjena mednarodna akreditacija, ki jo BGCI (Botanic Gardens Conservation International, ust. 1987 s sedežem v Londonu, 508 članov iz 92 držav) podeljuje vrtovom članom, ki ustrezajo visokim mednarodno priznanim standardom ohranjanja rastlinskih vrst oz. varstveni biologiji, je 208 let delujočemu vrtu na Ižanski cesti v glavnem mestu nova potrditev in priznanje za v prihodnost usmerjeni razvoj. Podeljuje se za obdobje 5 let, uvedli pa so jo zaradi povečanja števila vrtov po svetu, in z njo uvedli visoke kriterije varstvene biologije – predvsem izkaze o aktivnem ohranjanju in negovanju lokalne flore. In prav kot tak je bil l.1810 Botanični vrt v LJ tudi ustanovljen – kot vrt domovinske flore. Predstojnik dr. Jože Bavcon (na predlog BGCI je v imenu vrta l.2015 prejel nagrado Marsh Christian Award za uspešno ohranjanje rastlinskih vrst), in njegova pomočnica mag. Blanka Ravnjak v pogovoru razmišljata o ciljih in namenih varstvene biologije ter pojasnjujeta posledice nerazumevanja tukajšnih oblasti o sodobnem pomenu ohranjanja rastlinskih vrst. Ki ni le ljubiteljska temveč v razvitem zahodnem svetu precej dobičkonosna dejavnost.
Spletna stran: www.botanicni-vrt.si
654 epizod
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Najstarejša akademska ustanova pri nas letos med 11 prejemniki akreditacij o varstveni biologiji med 3500 prijavami z vsega sveta
Omenjena mednarodna akreditacija, ki jo BGCI (Botanic Gardens Conservation International, ust. 1987 s sedežem v Londonu, 508 članov iz 92 držav) podeljuje vrtovom članom, ki ustrezajo visokim mednarodno priznanim standardom ohranjanja rastlinskih vrst oz. varstveni biologiji, je 208 let delujočemu vrtu na Ižanski cesti v glavnem mestu nova potrditev in priznanje za v prihodnost usmerjeni razvoj. Podeljuje se za obdobje 5 let, uvedli pa so jo zaradi povečanja števila vrtov po svetu, in z njo uvedli visoke kriterije varstvene biologije – predvsem izkaze o aktivnem ohranjanju in negovanju lokalne flore. In prav kot tak je bil l.1810 Botanični vrt v LJ tudi ustanovljen – kot vrt domovinske flore. Predstojnik dr. Jože Bavcon (na predlog BGCI je v imenu vrta l.2015 prejel nagrado Marsh Christian Award za uspešno ohranjanje rastlinskih vrst), in njegova pomočnica mag. Blanka Ravnjak v pogovoru razmišljata o ciljih in namenih varstvene biologije ter pojasnjujeta posledice nerazumevanja tukajšnih oblasti o sodobnem pomenu ohranjanja rastlinskih vrst. Ki ni le ljubiteljska temveč v razvitem zahodnem svetu precej dobičkonosna dejavnost.
Spletna stran: www.botanicni-vrt.si
Današnji gost, prof. dr. Franc Solina (UL-FRI) je vodja programske skupine "Računalniški vid", ki raziskuje možnosti, računalniški stroj naučiti gledati kot oko človeka. Z njim smo se pogovarjali o izzivih tega tako pomembnega aspekta umetne inteligence. Skupina znaten del svojih dejavnosti namenja preverjanju teoretičnih rezultatov na različnih obstoječih platformah kot so mobilni roboti, aktivni senzorski sistemi in pametne mobilne naprave. Pripravlja Goran Tenze.
O naslovni temi se ob 10-ti obletnici delovanja pogovarjamo z inženirjem mehatronike Janezom Škrlecom, predsednikom Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (član sveta za znanost in tehnologijo RS). Sredi meseca gost na to temo organizira srečanje z resornimi ministri, predstavniki raziskovalne sfere in treh osrednjih javnih univerz. (Janez Škrlec na desni, predava direktor IJS Jadran Lenarčič - vir: OZT OPZS)
20 letnico delovanja Hiša eksperimentov v Ljubljani obeležuje delovno. Direktor, fizik dr.Miha Kos, pravi: "Z našo 20-letno prakso in izkušnjami navduševanja mladih nad izobraževanjem želimo pomagati v procesu korenitega izboljšanja izobraževalnega sistema. Samo mladi, ki so radovedni, so tudi ustvarjalni in inovativni. Želim si bodočo družbo takšnih ljudi, ki postavljajo vprašanja na vseh področjih in aktivno iščejo odgovore." Vabljeni k poslušanju pogovora.
V Hiši eksperimentov v glavnem mestu je od sredine meseca na ogled novi primer eksperimenta (v naslovu). Leto dni približno so trajale priprave, pogovori in izgradnja modelnega žleba, v katerem voda odnaša drobni pesek in tako ustvarja predstavo učinkovanja tekoče vode na opornike mostu. Direktor HE dr.Miha Kos in prof.dr.Matjaž Mikoš, dekan FGG-UL pojasnjujeta, zakaj so se odločili za sodelovanje. Pripravlja Goran Tenze. https://vimeo.com/151894331 foto: Novi eksperiment "Tiha voda mostove dere", avtor Branko Čeak, Hiša eksperimentov
Ljubljansko barje je območje v državi, ki je skozi nekaj tisoč let doživelo razmeroma največ sprememb. Predvsem zaradi izsuševanja, pravi prof.dr.Boris Kryštufek, vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. To nestalnost »žive narave ljubljanskega barja« bodo v vitrini četrtletja prikazali konec januarja. Kaj bodo na tej občasni razstavi prikazali, in zakaj raziskovalci v sodobnem času za razliko od prvih zbiralcev izpred stoletij, sploh evidentirajo pretekle oblike življenja in ohranjajo »živo naravo« zdaj, v pogovoru z omenjenim gostom.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
V prvi letošnji oddaji se bomo obrnili v preteklo leto in ponudili izbor iz pogovorov z desetimi sogovorniki. Začeli bomo z "zrcali resničnosti", projektom raziskovalca z IJS, nadaljevali s tujerodnimi vrstami v severnem Jadranu, osnovami režima urejanja voda, akademskim kastnim sistemom, elektroporacijo kot pojavom in orodjem, nujnostjo biološke diverzitete za preživetje ekosistemov, obnovili bomo spomin na letos objavljeno študijo o najstarejših poslovnih zapisih v slovenskem jeziku, namenjenih Sigismondu, po domače Žigi Zoisu, sledili razvoju novih baterij in akumulatorjev in končali z inteligentnimi sistemi. Pripravlja Goran Tenze.
Kemijski inštitut iz Ljubljane je 18. decembra 2015 prvič vstopil v svet citatov druge najbolj vplivne znanstvene revije na svetu »Science«. V sodelovanju z vodjo francoskega omrežja za raziskave elektrokemije baterij in profesorjem na Collège de France v Parizu Jean-Marie Tarascon-om je njegov ljubljanski kolega Robert Dominko kot somentor v postdoktorski raziskavi skozi članek z naslovom »Vizualizacija kisikovih peroxo - dimerov v katodnih materialih z visoko energijsko gostoto«, znanstveni javnosti opisal laboratorijsko dokazano pot do občutno bolj zmogljivih Litij-ionskih akumulatorjev z do 50% višjo energijsko gostoto. Zato je doktor kemijskih znanosti z inštitutskega Laboratorija za elektrokemijo materialov tokrat spet gost v naši oddaji. foto dr.Robert Dominko vir Kemijski inštitut, LJ
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Na začetku meseca je na FF v Ljubljani predaval dr.Janez Potočnik, od lani jeseni eden od vodij IRP (International Resource Panel), možganski trust UNEP(UN Environmental Program). Poleg IPCC in IPBES je Mednarodni panel za vire oziroma za analize upravljanja z njimi tretja najpomembnejša raziskovalna mreža OZN, ki se ji je doslej pridružilo dobrih 100 držav članic, med njimi tudi naša država. Bivši komisar Komisije EU za okolje je v prvem delu predavanja opisal ključne pogoje za razumevanje sprememb v upravljanju z viri in raziskovalna orodja s katerimi jih analizirajo v IRP. V sklepnem delu pa utemeljuje argumente za naslovno vprašanje, in ga uvede z orisom koncepta krožnega gospodarstva.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Vodja konservatorsko-restavratorske službe v NUK v Ljubljani dr. kemijskih znanosti Jasna Malešič je pretekli teden za vodenje raziskovalnih in konservatorsko-restavratorskih projektov ohranjanja in varovanje nestabilnega in ranljivega knjižničnega gradiva v NUK-ovih arhivskih fondih prejela priznanje Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije. V pogovoru pojasnjuje kaj preti arhivskim izvodom tiskov iz druge polovice 19. in prve polovice 20.stoletja, in kako se oddelek (vodi ga že 10 let), posveča trajnemu ohranjanju te vrste kulturne dediščine.
Sredi preteklega tedna je Nacionalni inštitut za biologijo poleg stavbe Biološkega središča pod Rožnikom v glavnem mestu z majhno slovesnostjo odprl novi raziskovalni rastlinjak (450 m2). Z njim NIB dobiva ustrezno delovno okolje za biološke in biotehnološke raziskave in analize v nadzorovanih pogojih. Na predstavitvi so poudarili nove sinergije znanj, ki bodo izrazite v sodelovanju tamkajšnega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo z Botaničnim vrtom Biotehniške fakultete Univerze v LJ. O teh sinergijah spregovorijo, vodja vrta, sicer najstarejše slovenske akademske ustanove, dr. Jože Bavcon s kolegico mag. Blanko Ravnjak, z opisom pridobitev za NIB pa ju dopolnjuje prof. dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, ki je s to infrastrukturno pridobitvijo uresničil svoje dolgoletne potrebe. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Kako v Evropski uniji vedno bolj nastaja demokratični primanjkljaj, kakšen je in zakaj? Mednarodni raziskovalni projekt “Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja interesnih skupin v Evropi ” (pri nas ga izvaja Center za politološke raziskave na FDV Univerze v Ljubljani v sodelovanju s sodelavci z univerz v Antwerpnu, Newcastlu, Utrechtu, Gothenburgu in Stuttgartu) se pri odgovarjanju na ta vprašanja osredotoča na pojasnjevanje, kako organizacijske značilnosti in nacionalni dejavniki vplivajo na nastanek, razvoj in značilnosti interesnih skupin v Evropi ter s tem tudi na pačenje interesnega predstavništva na ravni Evropske unije. Gostja oddaje je vodja tega raziskovalnega središča prof. dr. Danica Fink-Hafner.
Večina sodobnikov se strinja, da je družba v kateri živijo kompleksna. Poti za razumevanje in načine sobivanja te lastnosti so raznolike, a ena od njih je gotovo preverjanje, ki ji rečemo evalvacija. Če preverjamo javne politike, se temu reče evalvacija javnih politik. Kako je z njimi pri nas, ve mag.Bojan Radej, predsednik »Slovenskega društva evalvatorjev«. Koliko se je tozadevno pri nas spremenilo od konca prejšnega desetletja, torej po začetku delovanja tega čemur pravimo kriza, ponujamo v pogovoru, ki je z njim nastal l.2009 ob pobudi društva vladi. Objavljamo ga za razumevanje globine sprememb skozi čas. foto mag.Bojan Radej vir commons wikimedia https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bojan_Radej_2015.jpg
Ob sklepu evropskega meseca kibernetske varnosti - oktobra - gostimo vodjo SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team), nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Gorazda Božiča in dr. Mateja Kovačiča, strokovnjaka za vprašanja nadzora in zasebnosti v informacijski družbi s Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnmologij na IJS. Povzela bosta ključna trenutna znanja in informacije o zlorabah elektronskih komunikacijskih sredstev ter kako se z njimi soočati.
Sredi oktobra je Kemijski inštitut v LJ pripravil novinarsko predstavitev obnovljenih in pridobljenih prostorov (selitev FKKT v novo stavbo)). Nove, večje prostore je dobil tudi njihov Center za validacijske tehnologije in analitiko. Od 2014 ga vodi dr.Samo Andrenšek (prej vodja oddelka Razvoj analitike farmacevtskih učinkovin v LEK-ovem razvojnem centru v Mengšu). V pogovoru je opisal njihovo delo. Na sliki: Samo Andrenšek © G.Tenze
Gost je vodja odseka E9 (Inteligentni sistemi) na IJS prof.dr.Matjaž Gams. Je eden osrednjih organizatorjev pravkar minule že 18.mednarodne multikonference Informacijska družba 2015, ki je potekala od konca septembra do minule srede v Ljubljani. Tokratni osrednji okvir skoraj 300 predavanj, okroglih miz, in soočanj je soočil plodne debate o inteligentnih in računalniških sistemih v praktično vseh segmentih sodobnega življenja od umetne inteligence, rudarjenja podatkov, strojnega učenja do pomena inteligentnih sistemov za Slovenijo.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Na odmevnem mednarodnem tekmovanju iGEM – International Genetically Engineered Machine competition – na MIT-u v Bostonu konec septembra je ekipa osmih slovenskih gimnazijcev iz sedmih gimnazij nadaljevala uspehe študentskih predhodnic z mentorjem prof. dr. Romanom Jeralo. Tokratni mentor, dr. Albin Pintar, tudi s Kemijskega inštituta, bo s kolegico dr. Marino Klemenčič (UL – FKKT), specialistko za sintezno biologijo, osvetlil, zakaj je žirija podelila zlato priznanje kot najboljši srednješolski ekipi za opis reprogramiranja bakterije, ki proizvaja biobutanol – po kemičnem ustroju podoben bencinu –, s katerim bi lahko v obstoječih motorjih z notranjim izgorevanjem uporabljali ta obetavni nadomestek naftnih derivatov. Pripravlja Goran Tenze.
Neveljaven email naslov