Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ICP je vodja razvoja postopkov pridobivanja vlaken iz invazivne rastlinske biomase (n.pr jap. dresnik) ter njihove nadaljnje predelave v končne koristne produkte, papir in izdelke iz papirja.
Leta 1947, za potrebe vse tedanje jugoslovanske papirniške industrije ustanovljeni Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane, je po desetletjih razvoja in prilagajanja razmeram še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru. Premore dve raziskovalni skupini (za papirništvo in za embalažo), pred kratkim pa so v prostorih kjer imajo stroj za proizvodnjo posebnih (tudi arhivskih) vrst papirja, postavili novi embalažno-grafični center. Z razvojno-raziskovalne dejavnostjo nameravajo doseči inovativne preboje predvsem na področju trajnostno zasnovane embalaže. Gosta v studiu, dr.Igor Karlovits, vodja novega centra in Barbara Šumiga, koordinator vloge ICP v centru odličnosti InnoRenew (infrastrukturni projekt za razvoj trajnostno naravnane prestrukturacije dela gospodarstva ob pomoči RR – tu ga usklajuje Univerza na Primorskem v Kopru – iz katerega je ICP dobil večino sredstev za opremo centra), bosta V ŽIVO poskušala osvetliti cilje in pojasnila razvojno-raziskovalno delo v novi pridobitvi.
653 epizod
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
ICP je vodja razvoja postopkov pridobivanja vlaken iz invazivne rastlinske biomase (n.pr jap. dresnik) ter njihove nadaljnje predelave v končne koristne produkte, papir in izdelke iz papirja.
Leta 1947, za potrebe vse tedanje jugoslovanske papirniške industrije ustanovljeni Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane, je po desetletjih razvoja in prilagajanja razmeram še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru. Premore dve raziskovalni skupini (za papirništvo in za embalažo), pred kratkim pa so v prostorih kjer imajo stroj za proizvodnjo posebnih (tudi arhivskih) vrst papirja, postavili novi embalažno-grafični center. Z razvojno-raziskovalne dejavnostjo nameravajo doseči inovativne preboje predvsem na področju trajnostno zasnovane embalaže. Gosta v studiu, dr.Igor Karlovits, vodja novega centra in Barbara Šumiga, koordinator vloge ICP v centru odličnosti InnoRenew (infrastrukturni projekt za razvoj trajnostno naravnane prestrukturacije dela gospodarstva ob pomoči RR – tu ga usklajuje Univerza na Primorskem v Kopru – iz katerega je ICP dobil večino sredstev za opremo centra), bosta V ŽIVO poskušala osvetliti cilje in pojasnila razvojno-raziskovalno delo v novi pridobitvi.
O naslovni temi se ob 10-ti obletnici delovanja pogovarjamo z inženirjem mehatronike Janezom Škrlecom, predsednikom Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (član sveta za znanost in tehnologijo RS). Sredi meseca gost na to temo organizira srečanje z resornimi ministri, predstavniki raziskovalne sfere in treh osrednjih javnih univerz. (Janez Škrlec na desni, predava direktor IJS Jadran Lenarčič - vir: OZT OPZS)
20 letnico delovanja Hiša eksperimentov v Ljubljani obeležuje delovno. Direktor, fizik dr.Miha Kos, pravi: "Z našo 20-letno prakso in izkušnjami navduševanja mladih nad izobraževanjem želimo pomagati v procesu korenitega izboljšanja izobraževalnega sistema. Samo mladi, ki so radovedni, so tudi ustvarjalni in inovativni. Želim si bodočo družbo takšnih ljudi, ki postavljajo vprašanja na vseh področjih in aktivno iščejo odgovore." Vabljeni k poslušanju pogovora.
V Hiši eksperimentov v glavnem mestu je od sredine meseca na ogled novi primer eksperimenta (v naslovu). Leto dni približno so trajale priprave, pogovori in izgradnja modelnega žleba, v katerem voda odnaša drobni pesek in tako ustvarja predstavo učinkovanja tekoče vode na opornike mostu. Direktor HE dr.Miha Kos in prof.dr.Matjaž Mikoš, dekan FGG-UL pojasnjujeta, zakaj so se odločili za sodelovanje. Pripravlja Goran Tenze. https://vimeo.com/151894331 foto: Novi eksperiment "Tiha voda mostove dere", avtor Branko Čeak, Hiša eksperimentov
Ljubljansko barje je območje v državi, ki je skozi nekaj tisoč let doživelo razmeroma največ sprememb. Predvsem zaradi izsuševanja, pravi prof.dr.Boris Kryštufek, vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. To nestalnost »žive narave ljubljanskega barja« bodo v vitrini četrtletja prikazali konec januarja. Kaj bodo na tej občasni razstavi prikazali, in zakaj raziskovalci v sodobnem času za razliko od prvih zbiralcev izpred stoletij, sploh evidentirajo pretekle oblike življenja in ohranjajo »živo naravo« zdaj, v pogovoru z omenjenim gostom.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
V prvi letošnji oddaji se bomo obrnili v preteklo leto in ponudili izbor iz pogovorov z desetimi sogovorniki. Začeli bomo z "zrcali resničnosti", projektom raziskovalca z IJS, nadaljevali s tujerodnimi vrstami v severnem Jadranu, osnovami režima urejanja voda, akademskim kastnim sistemom, elektroporacijo kot pojavom in orodjem, nujnostjo biološke diverzitete za preživetje ekosistemov, obnovili bomo spomin na letos objavljeno študijo o najstarejših poslovnih zapisih v slovenskem jeziku, namenjenih Sigismondu, po domače Žigi Zoisu, sledili razvoju novih baterij in akumulatorjev in končali z inteligentnimi sistemi. Pripravlja Goran Tenze.
Kemijski inštitut iz Ljubljane je 18. decembra 2015 prvič vstopil v svet citatov druge najbolj vplivne znanstvene revije na svetu »Science«. V sodelovanju z vodjo francoskega omrežja za raziskave elektrokemije baterij in profesorjem na Collège de France v Parizu Jean-Marie Tarascon-om je njegov ljubljanski kolega Robert Dominko kot somentor v postdoktorski raziskavi skozi članek z naslovom »Vizualizacija kisikovih peroxo - dimerov v katodnih materialih z visoko energijsko gostoto«, znanstveni javnosti opisal laboratorijsko dokazano pot do občutno bolj zmogljivih Litij-ionskih akumulatorjev z do 50% višjo energijsko gostoto. Zato je doktor kemijskih znanosti z inštitutskega Laboratorija za elektrokemijo materialov tokrat spet gost v naši oddaji. foto dr.Robert Dominko vir Kemijski inštitut, LJ
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Na začetku meseca je na FF v Ljubljani predaval dr.Janez Potočnik, od lani jeseni eden od vodij IRP (International Resource Panel), možganski trust UNEP(UN Environmental Program). Poleg IPCC in IPBES je Mednarodni panel za vire oziroma za analize upravljanja z njimi tretja najpomembnejša raziskovalna mreža OZN, ki se ji je doslej pridružilo dobrih 100 držav članic, med njimi tudi naša država. Bivši komisar Komisije EU za okolje je v prvem delu predavanja opisal ključne pogoje za razumevanje sprememb v upravljanju z viri in raziskovalna orodja s katerimi jih analizirajo v IRP. V sklepnem delu pa utemeljuje argumente za naslovno vprašanje, in ga uvede z orisom koncepta krožnega gospodarstva.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Vodja konservatorsko-restavratorske službe v NUK v Ljubljani dr. kemijskih znanosti Jasna Malešič je pretekli teden za vodenje raziskovalnih in konservatorsko-restavratorskih projektov ohranjanja in varovanje nestabilnega in ranljivega knjižničnega gradiva v NUK-ovih arhivskih fondih prejela priznanje Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije. V pogovoru pojasnjuje kaj preti arhivskim izvodom tiskov iz druge polovice 19. in prve polovice 20.stoletja, in kako se oddelek (vodi ga že 10 let), posveča trajnemu ohranjanju te vrste kulturne dediščine.
Sredi preteklega tedna je Nacionalni inštitut za biologijo poleg stavbe Biološkega središča pod Rožnikom v glavnem mestu z majhno slovesnostjo odprl novi raziskovalni rastlinjak (450 m2). Z njim NIB dobiva ustrezno delovno okolje za biološke in biotehnološke raziskave in analize v nadzorovanih pogojih. Na predstavitvi so poudarili nove sinergije znanj, ki bodo izrazite v sodelovanju tamkajšnega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo z Botaničnim vrtom Biotehniške fakultete Univerze v LJ. O teh sinergijah spregovorijo, vodja vrta, sicer najstarejše slovenske akademske ustanove, dr. Jože Bavcon s kolegico mag. Blanko Ravnjak, z opisom pridobitev za NIB pa ju dopolnjuje prof. dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, ki je s to infrastrukturno pridobitvijo uresničil svoje dolgoletne potrebe. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Kako v Evropski uniji vedno bolj nastaja demokratični primanjkljaj, kakšen je in zakaj? Mednarodni raziskovalni projekt “Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja interesnih skupin v Evropi ” (pri nas ga izvaja Center za politološke raziskave na FDV Univerze v Ljubljani v sodelovanju s sodelavci z univerz v Antwerpnu, Newcastlu, Utrechtu, Gothenburgu in Stuttgartu) se pri odgovarjanju na ta vprašanja osredotoča na pojasnjevanje, kako organizacijske značilnosti in nacionalni dejavniki vplivajo na nastanek, razvoj in značilnosti interesnih skupin v Evropi ter s tem tudi na pačenje interesnega predstavništva na ravni Evropske unije. Gostja oddaje je vodja tega raziskovalnega središča prof. dr. Danica Fink-Hafner.
Večina sodobnikov se strinja, da je družba v kateri živijo kompleksna. Poti za razumevanje in načine sobivanja te lastnosti so raznolike, a ena od njih je gotovo preverjanje, ki ji rečemo evalvacija. Če preverjamo javne politike, se temu reče evalvacija javnih politik. Kako je z njimi pri nas, ve mag.Bojan Radej, predsednik »Slovenskega društva evalvatorjev«. Koliko se je tozadevno pri nas spremenilo od konca prejšnega desetletja, torej po začetku delovanja tega čemur pravimo kriza, ponujamo v pogovoru, ki je z njim nastal l.2009 ob pobudi društva vladi. Objavljamo ga za razumevanje globine sprememb skozi čas. foto mag.Bojan Radej vir commons wikimedia https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bojan_Radej_2015.jpg
Ob sklepu evropskega meseca kibernetske varnosti - oktobra - gostimo vodjo SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team), nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Gorazda Božiča in dr. Mateja Kovačiča, strokovnjaka za vprašanja nadzora in zasebnosti v informacijski družbi s Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnmologij na IJS. Povzela bosta ključna trenutna znanja in informacije o zlorabah elektronskih komunikacijskih sredstev ter kako se z njimi soočati.
Sredi oktobra je Kemijski inštitut v LJ pripravil novinarsko predstavitev obnovljenih in pridobljenih prostorov (selitev FKKT v novo stavbo)). Nove, večje prostore je dobil tudi njihov Center za validacijske tehnologije in analitiko. Od 2014 ga vodi dr.Samo Andrenšek (prej vodja oddelka Razvoj analitike farmacevtskih učinkovin v LEK-ovem razvojnem centru v Mengšu). V pogovoru je opisal njihovo delo. Na sliki: Samo Andrenšek © G.Tenze
Gost je vodja odseka E9 (Inteligentni sistemi) na IJS prof.dr.Matjaž Gams. Je eden osrednjih organizatorjev pravkar minule že 18.mednarodne multikonference Informacijska družba 2015, ki je potekala od konca septembra do minule srede v Ljubljani. Tokratni osrednji okvir skoraj 300 predavanj, okroglih miz, in soočanj je soočil plodne debate o inteligentnih in računalniških sistemih v praktično vseh segmentih sodobnega življenja od umetne inteligence, rudarjenja podatkov, strojnega učenja do pomena inteligentnih sistemov za Slovenijo.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Na odmevnem mednarodnem tekmovanju iGEM – International Genetically Engineered Machine competition – na MIT-u v Bostonu konec septembra je ekipa osmih slovenskih gimnazijcev iz sedmih gimnazij nadaljevala uspehe študentskih predhodnic z mentorjem prof. dr. Romanom Jeralo. Tokratni mentor, dr. Albin Pintar, tudi s Kemijskega inštituta, bo s kolegico dr. Marino Klemenčič (UL – FKKT), specialistko za sintezno biologijo, osvetlil, zakaj je žirija podelila zlato priznanje kot najboljši srednješolski ekipi za opis reprogramiranja bakterije, ki proizvaja biobutanol – po kemičnem ustroju podoben bencinu –, s katerim bi lahko v obstoječih motorjih z notranjim izgorevanjem uporabljali ta obetavni nadomestek naftnih derivatov. Pripravlja Goran Tenze.
Evropa je domovina industrijske revolucije. V okviru letošnjih 25-ih Dnevov evropske kulturne dediščine (osrednja tema v SLO je »praznovanja«) je podtema DEKD 2015 industrijska in tehniška dediščina. Gre sicer za osrednjo letošnjo skupno temo DEKT 2015 v 32 evropskih državah. O tej pomembni sledi evropske dediščine in o tem, kako jo vrednotimo pri nas, bosta spregovorila direktorica Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri Natalija Polenec in dr. Orest Jarh, predsedniko Sekcije za tehniško dediščino pri Skupnosti muzejev Slovenije in nekdanji direktor TMS.
Neveljaven email naslov