Popisi gnezdilk 2002-2017 razkrivajo, kako človek spreminja okolje

Ste vedeli, da je pašteta iz jezikov ptic pevk nesramno draga kulinarična poslastica, ki jo naročajo celo predsedniki držav? Krivolov in tihotapljenje ubitih ptic nista nič novega – tako kot niso novost takšne kulinarične perverzije. Slovenija ima 250 let stare sezname ptic, ki pripovedujejo zgodbo o stanju populacij in predvsem okolja. Natančno podobo stanja ptic pri nas z zemljevidi poseljenosti, gostoto, natančnimi fotografijami in drugimi podatki razkriva povsem novi Atlas ptic Slovenije, ki je po Geistrovem ornitološkem atlasu iz leta 1995 plod skoraj petnajstletnega dela. Več kot šeststo prostovoljcev je pri popisu 239 vrst sodelovalo s strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic. Varstvena ornitologa Katarina Denac in Tomaž Mihelič med drugim pojasnjujeta, kaj za ptice, ki po nepotrebnem podlegajo električnim udarom, pomeni izolacijska zaščita daljnovodov.

V naslednji oddaji smo na programu Ars govorili, zakaj je daleč najbolj ogrožena vrsta pri nas vrtni strnad in čemu so uredniki nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja. Atlas je dokaz, da je državljanska znanost še vedno živa in uspešna, kar pa ne velja za prihodnost slovenskih ptic.

Prisluhnite tudi drugemu delu pogovora o Atlasu ptic Slovenije.