Zgodovinar Jacques Le Goff v predgovoru dela pravi, da "predmet zgodovine ni preteklost temveč ljudje v času" ...

V obdobju, ko se marsikomu dozdeva, da zgodovinski revizionizem rezultatov, predvsem pa vzrokov druge svetovne vojne dokončno prevzema štafeto v iskanju resnice časa, predlagamo prisluh mislim zgodovinarja, ki je posledice vzrokov te vojne občutil pred strelskim vodom policije NSDAP, torej nacionalsocialistične nemške delavske stranke – ali s kraticami, SS – leta 1944 v okupirani Franciji, ter tako tragično končal svoje ustvarjalno življenje. Marc Bloch je bil član francoskega odpora proti okupaciji, okupatorjem so ga izdali lastni sodržavljani, zgodovinarji z vsega sveta pa so ga že med obema vojnama poznali kot univerzitetnega profesorja in utemeljitelja t.im. nove zgodovine. V obdobju skrivanja v okupirani Franciji je napisal dvoje precej temeljnih besedil na temo pisanja o preteklosti. Njegov opis poteka poraza in klavrne vdaje francoske vojske in države nekaj tednov po vdoru Nemcev in besedilo o »apologiji zgodovine«. Oba prevoda v naš jezik imamo, ob izzidu dela »Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic« v prevodu Gregorja Modra pri Studii Humanitatis v drugi polovici 90-ih, pa je urednik oddaje Goran Tenze pripravil predstavitev.