Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Zaščitimo Slovenijo" je državljanska iniciativa za izdelavo zaščitne maske, saj jih v trgovinah med pandemijo ni moč kupiti
Tokrat govorimo o državljanski pobudi Zaščitimo Slovenijo . Tam lahko najdete tudi napotke za izdelavo dveh zaščitnih mask na 3D tiskalnikih. S pobudo je začel avtor koncepta maske Gladius, kot jo je poimenoval, David Kvaternik, ekspert za virtualno resničnost, ki bo v pogovoru pojasnil, kako je v tem času epidemije razvil za izdelavo potrebno mrežo sodelovanja. Iz kopice sodelavcev se je v oddajo vključil tudi doc. dr. Klen Čopič Pucihar, iz „Laboratorija za interakcijo človek-računalnik“ na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru.
Kdo je David Kvaternik:
Strokovnjak za VR in 3D generalist David Kvaternik, vnuk slovenskega arhitekta Franca Kvaternika, je multipraktik na različnih področjih. Železniški in letalski modelar je dobršen del mladosti preživel v mizarski delavnici, sicer pa odraščal z računalnikom in pri šestih letih namestil Windows 95 na 486-ko, pri 14-ih pa dobil nagrado za svoj GUI (grafični uporabniški vmesnik). Fasciniran nad zgodovino, nad katero ga je navdušil njegov dedek, je med študijem prava kratek čas vodil razvoj platforme interaktivnih izobraževalnih igric za otroke, leta 2012 je začel z razvojem virtualnih rekonstrukcij pod blagovno znamko Yorefy, kjer so veliko večino dela opravili kot podizvajalci, od virtualnih rekonstrukcij za arheološke parke, do izdelave animiranih videov za vgradnjo v e-učbenike. Z virtualno resničnostjo se ukvarja vse od začetka projekta VR očal Oculus oziroma njihove Kickstarter kampanje, saj verjame, da ta tehnologija obljublja najboljšo pot do časovnega stroja. VR je namreč ultimativen končni medij, katerega koncepti se oblikujejo prav zdaj. V letu 2018 je ustanovil agencijo za virtualno resničnost, kjer se ukvarjajo tako z izobraževanjem in svetovanjem podjetjem in vodstvenim kadrom o sami tehnologiji, s smernicami in njeni uporabi v podjetjih, kot tudi z razvojem VR izkušenj po meri. Njihov zadnji projekt je bil VR simulacija strojnega učenja, ki so jo razvili skupaj z Inštitutom Jožef Stefan, Tehnološkim parkom Ljubljana ter laboratorijem ICGEB iz Trsta. V VR agenciji razvijajo tudi AR izkušnje, video animacije in posebne efekte. Iz dela na področju zgodovinskih znamenitosti pa uporabljajo tudi 3D lasersko skeniranje, fotogrametrijo in tehnologijo hologramov.
662 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
"Zaščitimo Slovenijo" je državljanska iniciativa za izdelavo zaščitne maske, saj jih v trgovinah med pandemijo ni moč kupiti
Tokrat govorimo o državljanski pobudi Zaščitimo Slovenijo . Tam lahko najdete tudi napotke za izdelavo dveh zaščitnih mask na 3D tiskalnikih. S pobudo je začel avtor koncepta maske Gladius, kot jo je poimenoval, David Kvaternik, ekspert za virtualno resničnost, ki bo v pogovoru pojasnil, kako je v tem času epidemije razvil za izdelavo potrebno mrežo sodelovanja. Iz kopice sodelavcev se je v oddajo vključil tudi doc. dr. Klen Čopič Pucihar, iz „Laboratorija za interakcijo človek-računalnik“ na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru.
Kdo je David Kvaternik:
Strokovnjak za VR in 3D generalist David Kvaternik, vnuk slovenskega arhitekta Franca Kvaternika, je multipraktik na različnih področjih. Železniški in letalski modelar je dobršen del mladosti preživel v mizarski delavnici, sicer pa odraščal z računalnikom in pri šestih letih namestil Windows 95 na 486-ko, pri 14-ih pa dobil nagrado za svoj GUI (grafični uporabniški vmesnik). Fasciniran nad zgodovino, nad katero ga je navdušil njegov dedek, je med študijem prava kratek čas vodil razvoj platforme interaktivnih izobraževalnih igric za otroke, leta 2012 je začel z razvojem virtualnih rekonstrukcij pod blagovno znamko Yorefy, kjer so veliko večino dela opravili kot podizvajalci, od virtualnih rekonstrukcij za arheološke parke, do izdelave animiranih videov za vgradnjo v e-učbenike. Z virtualno resničnostjo se ukvarja vse od začetka projekta VR očal Oculus oziroma njihove Kickstarter kampanje, saj verjame, da ta tehnologija obljublja najboljšo pot do časovnega stroja. VR je namreč ultimativen končni medij, katerega koncepti se oblikujejo prav zdaj. V letu 2018 je ustanovil agencijo za virtualno resničnost, kjer se ukvarjajo tako z izobraževanjem in svetovanjem podjetjem in vodstvenim kadrom o sami tehnologiji, s smernicami in njeni uporabi v podjetjih, kot tudi z razvojem VR izkušenj po meri. Njihov zadnji projekt je bil VR simulacija strojnega učenja, ki so jo razvili skupaj z Inštitutom Jožef Stefan, Tehnološkim parkom Ljubljana ter laboratorijem ICGEB iz Trsta. V VR agenciji razvijajo tudi AR izkušnje, video animacije in posebne efekte. Iz dela na področju zgodovinskih znamenitosti pa uporabljajo tudi 3D lasersko skeniranje, fotogrametrijo in tehnologijo hologramov.
»Ni prostora za mlade« - to je temeljno sporočilo komentarja v dnevnem časopisju (DELO, 24.4.14), ki sta ga kot protest objavila raziskovalca z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), mikrobiologinja dr.Ana Rotter z Morske biološke postaje v Piranu in biolog doc.dr.Cene Gostinčar z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo v Ljubljani. V pogovoru, ki poteka v živo, utemeljita, zakaj sta se odločila za tovrsten pamflet, ki razgali strukturni položaj predvsem po letih mlajših raziskovalcev v državi in v mednarodnem okviru. Povezuje Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat v oddaji predstavljamo Inštitut za oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem s sedežem v Izoli. Lani je nastal kot rezultat mnogoterih teženj po združenem delovanju in zastopanju raziskovalnega in strokovnega dela na področju oljkarstva, z namenom prenosa znanja iz raziskovalne sfere tako do pridelovalcev oljk in olja, kot za izobraževanje potrošnikov. Na fotografiji so sogovorniki od leve proti desni: predstojnik doc. dr. Bojan Butinar, vodja laboratorija za preskušanje olja dipl. kemičarka Milena Bučar Miklavčič in doc.dr. Vasilij Valenčič, analitik in preskuševalec za »senzorično ocenjevanje oljčnega olja« na inštitutu. Pripravlja Goran Tenze.
Vpliv ostankov citostatikov v okolju Citostatiki ali antineoplastična zdravila proti raku učinkujejo tako, da vplivajo na genetski material rakavih celic in na procese, ki uravnavajo njihovo razmnoževanje. Predvsem z bolnišničnimi komunalnimi odplakami pa tako kot tudi npr. antibiotiki, prispejo do tekočih in stoječih voda (te prodrejo v podtalnico, in tako v vodonosnike s pitno vodo. Tam pa živi ogromno organizmov, občutljivih na take vplive. Učinke citostatikov oziroma oceno vpliva njihovih ostankov na organizme v vodnem okolju, kjer pristanejo, preiskuje skupina 9 raziskovalnih ustanov v okviru projekta CYTOTHREAT (del 7. OP, ki se sklene konec l.2014). Ta mednarodni projekt koordinira vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo (www.nib.si ) prof.dr.Metka Filipič. V pogovoru je povedala, kakšno oceno vpliva teh zdravil na organizme v izbranih vodnih ekosistemih lahko podamo na tej stopnji raziskave. Svojo izkušnjo v projektu pa je na kratko opisala tudi njena sodelavka s partnerske ustanove, doc.dr. Marina Isidori s tamkajšnega Oddelka za okoljske, biološke in farmacevtske znanosti in tehnologije (Seconda Universita degli Studi di Napoli – Caserta). Pripravlja Goran Tenze. Foto:osebni arhiv Metke Filipič
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Neveljaven email naslov