Izziv pri preseganju sodobnih organiziranih pozab je nekakšno vračanje k veščini pripovedovanja zgodb, pravijo dediščinarji

Ena od bolj osupljivih ugotovitev pri razumevanju sodobnih družb je, da so le-te do neke mere izgubile sposobnost neposrednega posredovanja lastne dediščine. Tudi zato strokovnjaki za dediščino v preprostem in neposrednem pripovedovanju iščejo možnost izboljšanja pripovedi o dediščini za sedanje istovetnosti. V studiu je ddr. Verena Perko Vidrih, arheologinja za rimsko obdobje antike in muzeologinja, imetnica doktorskih nazivov iz arheologije in muzeologije ( med drugim predava predmet Arheologija za javnost na UL-FF) govorila o tem, kako do dediščine skozi zgodbe. Na prelomu avgusta v september so v petek, 4.9. na kraškem gradišču (kaštelir) Debela Griža pri kraju Volčji grad (Komen) na prostem zaključili nekajdnevne delavnice o tem, kako se naučiti pripovedovanja zgodb o dediščini. Pri tem jim je dejavno pomagala Giovanna Conforto, mednarodno priznana dramaturginja in pedagoginja, uveljavljena profesorica veščine učenja pripovedovanja zgodb o dediščini.