Pot razvoja slovenske akademske skupnosti po vojni med univerzo, raziskovalnimi inštituti, izvršno oblastjo in gospodarstvom je tlakovana z nenehnimi reformami, zato nove univerze nastajajo na zapletene načine

Pretekli teden smo ob letošnji 25-letnici Univerze v Novi Gorici gostili rektorja Danila Zavrtanika, tokrat pa je gost zgodovinar, avtor letos izdane kronike nastajanja te mednarodno odmevne raziskovalno-pedagoške univerze s šestimi fakultetami in akademijo umetnosti. Doc.dr. Željko Oset je svojim zgodovinskim prikazom akademskih skupnosti pri nas dodal še knjigo "Univerza v Novi Gorici in slovenska akademska skupnost", o kateri bo tekla beseda v oddaji. Nastajanje te novogoriške univerze je opisal kronološko, hkrati pa jo navezal na diahrono os neprestanih sprememb okolja, ki vpliva tudi na akademsko skupnost. Sogovornik predava zgodovinske predmete na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici, poleg strokovnih člankov in urejanja zbornikov pa je sredi desetletja izdal dva dela "Zgodovine slovenske akademije znanosti in umetnosti", in monografijo "Goriški izobraženci skozi zgodovino".