Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Gibanje je življenje. In človeško telo je kot ustvarjeno zanj. Njegov neustavljivi um pa razvija športne pripomočke in panoge, s katerimi skuša obvladovati naravne elemente – kopno, vodo in zrak." K. Batagelj
Sredi preteklega tedna so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki virtualno odprli razstavo z naslovom »Tehnika za šport«. Gre za, kot pravijo tamkajšni muzealci, občasno razstavo, ki naj bi bila odprta približno leto dni. Od lani je bil muzej po novem odprt tudi v zadnjem mesecu v letu prav do praznikov. Za razliko od prejšnih let, ko so ga zaradi zimskih razmer vsaj za obiskovalce zapirali že v začetku decembra, in ga odpirali v začetku marca, skratka ob izteku zime. Letos je takšen načrt seveda preprečila epidemija z znanimi omejitvami, tako da se je predstavljanje preselilo na internetne protokole oziroma medije. Kot boste slišali v pogovoru s pobudnikom te razstave, ki jo je kar nekaj sodelavcev muzeja pripravljalo precej časa, kustosom Vladimirjem Vilmanom, gre za nekakšno logično nadaljevanj razstave »Z Elanom do zvezd« l.2016, v kateri so predstavili predhodnike in uspehe te nekoč najbolj svetovno prepoznavne slovenske blagovne znamke na področju športov. Razstavo »Tehnika za šport« sta zasnovali mag. Katarina Batagelj in Ana Katarina Ziherl, kot rečeno pa je bil idejni vodja projekta že omenjeni mag. Vladimir Vilman. Z njim smo se pogovarjali pretekli teden, za začetek pa je najprej bolj podrobno utemeljil, na kakšen način je nova razstava o tukajšni snovni in nesnovni dediščini področja športne opreme nadaljevanje omenjene razstave o dediščini tovarne Elan.
Idejni vodja projekta: mag. Vladimir Vilman
Koncept razstave: mag. Katarina Batagelj, Ana Katarina Ziherl
Avtorji besedil razstave: mag. Katarina Batagelj, mag. Boris Brovinsky, dr. Estera Cearar, Milojka Čepon, Ajda Kozjek, Barbara Rezar Grilc, mag. Vladimir Vilman, Ana Katarina Ziherl
Strokovni sodelavci: Matevž Gradišek, dr. Orest Jarh, Radivoj Kikelj, Jakob Kovačič, Miha Kranjc
Oblikovanje: Janja Ošlaj
Vse fotografije razen tiste na plakatu Jaka Blasutto !
667 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
"Gibanje je življenje. In človeško telo je kot ustvarjeno zanj. Njegov neustavljivi um pa razvija športne pripomočke in panoge, s katerimi skuša obvladovati naravne elemente – kopno, vodo in zrak." K. Batagelj
Sredi preteklega tedna so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki virtualno odprli razstavo z naslovom »Tehnika za šport«. Gre za, kot pravijo tamkajšni muzealci, občasno razstavo, ki naj bi bila odprta približno leto dni. Od lani je bil muzej po novem odprt tudi v zadnjem mesecu v letu prav do praznikov. Za razliko od prejšnih let, ko so ga zaradi zimskih razmer vsaj za obiskovalce zapirali že v začetku decembra, in ga odpirali v začetku marca, skratka ob izteku zime. Letos je takšen načrt seveda preprečila epidemija z znanimi omejitvami, tako da se je predstavljanje preselilo na internetne protokole oziroma medije. Kot boste slišali v pogovoru s pobudnikom te razstave, ki jo je kar nekaj sodelavcev muzeja pripravljalo precej časa, kustosom Vladimirjem Vilmanom, gre za nekakšno logično nadaljevanj razstave »Z Elanom do zvezd« l.2016, v kateri so predstavili predhodnike in uspehe te nekoč najbolj svetovno prepoznavne slovenske blagovne znamke na področju športov. Razstavo »Tehnika za šport« sta zasnovali mag. Katarina Batagelj in Ana Katarina Ziherl, kot rečeno pa je bil idejni vodja projekta že omenjeni mag. Vladimir Vilman. Z njim smo se pogovarjali pretekli teden, za začetek pa je najprej bolj podrobno utemeljil, na kakšen način je nova razstava o tukajšni snovni in nesnovni dediščini področja športne opreme nadaljevanje omenjene razstave o dediščini tovarne Elan.
Idejni vodja projekta: mag. Vladimir Vilman
Koncept razstave: mag. Katarina Batagelj, Ana Katarina Ziherl
Avtorji besedil razstave: mag. Katarina Batagelj, mag. Boris Brovinsky, dr. Estera Cearar, Milojka Čepon, Ajda Kozjek, Barbara Rezar Grilc, mag. Vladimir Vilman, Ana Katarina Ziherl
Strokovni sodelavci: Matevž Gradišek, dr. Orest Jarh, Radivoj Kikelj, Jakob Kovačič, Miha Kranjc
Oblikovanje: Janja Ošlaj
Vse fotografije razen tiste na plakatu Jaka Blasutto !
Tokrat opozarjamo na manj znani aspekt podzemnega krasa – mikroorganizme. V tem znamenju je tudi 22. mednarodna krasoslovna šola v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne (ZRC-SAZU), ki jo je vsebinsko zastavil mikrobiolog dr. Janez Mulec. iz pogovora z njim izvemo, kaj vse počnejo in za kaj so odgovorni in zaslužni organizmi v kraških jamah, ki so po navadi očem nevidni. Pripravlja Goran Tenze.
Na začetku junija 2014 so na Visoki šoli za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu pripravili »Slovenski biopolimerni dan«. Ob pomoči in območne gospodarske zbornice ga je organiziral Kemijski inštitut iz Ljubljane, vodilni partner mednarodnega projekta PLASTiCE (www.plastice.org). Zanj je odgovoren dr. Andrej Kržan, višji znanstveni sodelavec iz Laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo na inštitutu. Kot gost v oddaji bo osvetlil mesto, vlogo in pomen trajnostne proizvodnje in rabe iz biopolimerov izdelanih plastičnih izdelkov. ŽIVO povezuje Goran Tenze.
Več kot pol stoletja od odkritja dvojne vijačnice, molekule DNK kot snovi, iz katere so sestavljeni geni kot osnovni prenašalci informacije o rasti življenja in univerzalnega genskega koda bomo z dvema raziskovalcema govorili o še neodkritih vprašanjih in izzivih sodobne biologije. Sodelujeta dr. Bojan Žagrović iz laboratorijev Maxa F. Perutza v Biocentru na Dunaju in dr. Mojca Benčina iz Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
http://ipssc.mps.si) pripravil že 6. letno konferenco. Letos bo minilo 10 let od njene ustanovitve. Druga glavna posebnost te konference pa je, da poleg znanstvenosti daje največji poudarek možnosti uporabe teh dosežkov. Na konferenci bodo študentje (po večini mladi raziskovalci, nekaj pa je tudi podiplomskih študentov) predstavili svoja raziskovalna dela in njihovo potencialno uporabo v industriji in gospodarstvu. Kot častni gost letos predava prof. David Probert z univerze v Cambridgeu. V studiu bosta predstavnik študentskega sveta MPŠ-IJS Andraž Rešetič in dekanja prof.dr.Aleksandra Kornhauser Frazer. Oddajo bo živo pripravil Goran Tenze.
»Ni prostora za mlade« - to je temeljno sporočilo komentarja v dnevnem časopisju (DELO, 24.4.14), ki sta ga kot protest objavila raziskovalca z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), mikrobiologinja dr.Ana Rotter z Morske biološke postaje v Piranu in biolog doc.dr.Cene Gostinčar z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo v Ljubljani. V pogovoru, ki poteka v živo, utemeljita, zakaj sta se odločila za tovrsten pamflet, ki razgali strukturni položaj predvsem po letih mlajših raziskovalcev v državi in v mednarodnem okviru. Povezuje Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat v oddaji predstavljamo Inštitut za oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem s sedežem v Izoli. Lani je nastal kot rezultat mnogoterih teženj po združenem delovanju in zastopanju raziskovalnega in strokovnega dela na področju oljkarstva, z namenom prenosa znanja iz raziskovalne sfere tako do pridelovalcev oljk in olja, kot za izobraževanje potrošnikov. Na fotografiji so sogovorniki od leve proti desni: predstojnik doc. dr. Bojan Butinar, vodja laboratorija za preskušanje olja dipl. kemičarka Milena Bučar Miklavčič in doc.dr. Vasilij Valenčič, analitik in preskuševalec za »senzorično ocenjevanje oljčnega olja« na inštitutu. Pripravlja Goran Tenze.
Vpliv ostankov citostatikov v okolju Citostatiki ali antineoplastična zdravila proti raku učinkujejo tako, da vplivajo na genetski material rakavih celic in na procese, ki uravnavajo njihovo razmnoževanje. Predvsem z bolnišničnimi komunalnimi odplakami pa tako kot tudi npr. antibiotiki, prispejo do tekočih in stoječih voda (te prodrejo v podtalnico, in tako v vodonosnike s pitno vodo. Tam pa živi ogromno organizmov, občutljivih na take vplive. Učinke citostatikov oziroma oceno vpliva njihovih ostankov na organizme v vodnem okolju, kjer pristanejo, preiskuje skupina 9 raziskovalnih ustanov v okviru projekta CYTOTHREAT (del 7. OP, ki se sklene konec l.2014). Ta mednarodni projekt koordinira vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo (www.nib.si ) prof.dr.Metka Filipič. V pogovoru je povedala, kakšno oceno vpliva teh zdravil na organizme v izbranih vodnih ekosistemih lahko podamo na tej stopnji raziskave. Svojo izkušnjo v projektu pa je na kratko opisala tudi njena sodelavka s partnerske ustanove, doc.dr. Marina Isidori s tamkajšnega Oddelka za okoljske, biološke in farmacevtske znanosti in tehnologije (Seconda Universita degli Studi di Napoli – Caserta). Pripravlja Goran Tenze. Foto:osebni arhiv Metke Filipič
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Neveljaven email naslov