Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sediment je kemično ali mehansko nastala usedlina, iz katere so v preteklosti nastajale kamnine, gline, peščenjaki, apnenci itd.
Kras kot geomorfni sistem je pomemben kopenski vir informacij o preteklih razmerah v okolju, katerih najpomembnejši nosilec so sedimenti na površju, predvsem pa v jamah. Poznavanje sedimentov so na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni v treh desetletjih precej izboljšali predvsem zaradi novih datacijskih metod. Te so pripeljale do spoznanja, ki je nastanek jam premaknilo precej v preteklost tja do pleistocena. Predvsem paleomagnetne in magnetostratigrafske raziskave so postojnski krasoslovci v sodelovanju z Češko akademijo znanosti pomagale k boljšemu poznavanju starosti jam. Geologinja prof.dr. Nadja Zupan Hajna bo v pogovoru osvetlila osnove razumevanja pomembnosti in vloge sedimentov v kraškem svetu, kaj iz njih lahko izvemo, in pojasnila, kako so nove metode pomagale k boljšemu poznavanju krasa kot geomorfnega sistema.
662 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Sediment je kemično ali mehansko nastala usedlina, iz katere so v preteklosti nastajale kamnine, gline, peščenjaki, apnenci itd.
Kras kot geomorfni sistem je pomemben kopenski vir informacij o preteklih razmerah v okolju, katerih najpomembnejši nosilec so sedimenti na površju, predvsem pa v jamah. Poznavanje sedimentov so na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni v treh desetletjih precej izboljšali predvsem zaradi novih datacijskih metod. Te so pripeljale do spoznanja, ki je nastanek jam premaknilo precej v preteklost tja do pleistocena. Predvsem paleomagnetne in magnetostratigrafske raziskave so postojnski krasoslovci v sodelovanju z Češko akademijo znanosti pomagale k boljšemu poznavanju starosti jam. Geologinja prof.dr. Nadja Zupan Hajna bo v pogovoru osvetlila osnove razumevanja pomembnosti in vloge sedimentov v kraškem svetu, kaj iz njih lahko izvemo, in pojasnila, kako so nove metode pomagale k boljšemu poznavanju krasa kot geomorfnega sistema.
»Ni prostora za mlade« - to je temeljno sporočilo komentarja v dnevnem časopisju (DELO, 24.4.14), ki sta ga kot protest objavila raziskovalca z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), mikrobiologinja dr.Ana Rotter z Morske biološke postaje v Piranu in biolog doc.dr.Cene Gostinčar z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo v Ljubljani. V pogovoru, ki poteka v živo, utemeljita, zakaj sta se odločila za tovrsten pamflet, ki razgali strukturni položaj predvsem po letih mlajših raziskovalcev v državi in v mednarodnem okviru. Povezuje Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat v oddaji predstavljamo Inštitut za oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem s sedežem v Izoli. Lani je nastal kot rezultat mnogoterih teženj po združenem delovanju in zastopanju raziskovalnega in strokovnega dela na področju oljkarstva, z namenom prenosa znanja iz raziskovalne sfere tako do pridelovalcev oljk in olja, kot za izobraževanje potrošnikov. Na fotografiji so sogovorniki od leve proti desni: predstojnik doc. dr. Bojan Butinar, vodja laboratorija za preskušanje olja dipl. kemičarka Milena Bučar Miklavčič in doc.dr. Vasilij Valenčič, analitik in preskuševalec za »senzorično ocenjevanje oljčnega olja« na inštitutu. Pripravlja Goran Tenze.
Vpliv ostankov citostatikov v okolju Citostatiki ali antineoplastična zdravila proti raku učinkujejo tako, da vplivajo na genetski material rakavih celic in na procese, ki uravnavajo njihovo razmnoževanje. Predvsem z bolnišničnimi komunalnimi odplakami pa tako kot tudi npr. antibiotiki, prispejo do tekočih in stoječih voda (te prodrejo v podtalnico, in tako v vodonosnike s pitno vodo. Tam pa živi ogromno organizmov, občutljivih na take vplive. Učinke citostatikov oziroma oceno vpliva njihovih ostankov na organizme v vodnem okolju, kjer pristanejo, preiskuje skupina 9 raziskovalnih ustanov v okviru projekta CYTOTHREAT (del 7. OP, ki se sklene konec l.2014). Ta mednarodni projekt koordinira vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo (www.nib.si ) prof.dr.Metka Filipič. V pogovoru je povedala, kakšno oceno vpliva teh zdravil na organizme v izbranih vodnih ekosistemih lahko podamo na tej stopnji raziskave. Svojo izkušnjo v projektu pa je na kratko opisala tudi njena sodelavka s partnerske ustanove, doc.dr. Marina Isidori s tamkajšnega Oddelka za okoljske, biološke in farmacevtske znanosti in tehnologije (Seconda Universita degli Studi di Napoli – Caserta). Pripravlja Goran Tenze. Foto:osebni arhiv Metke Filipič
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Neveljaven email naslov