Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gre za razvoj poenotenih opozoril pred snežnimi plazovi na avstrijsko-slovenskem čezmejnem območju
Geograf mag. Miha Pavšek (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/.
CROSSRISK (Interreg SI-AT) - povezave:
Nov plazovni bilten, podatki in napovedi
Novo orodje za načrtovanje aktivnosti v naravi
Nova aplikacija za izmenjavo podatkov s terena
Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa (ARRS) - povezave:
Elaborat za snežne plazove v Posočju (januar 2021)
Avtor vseh fotografij je mag. Miha Pavšek
662 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Gre za razvoj poenotenih opozoril pred snežnimi plazovi na avstrijsko-slovenskem čezmejnem območju
Geograf mag. Miha Pavšek (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/.
CROSSRISK (Interreg SI-AT) - povezave:
Nov plazovni bilten, podatki in napovedi
Novo orodje za načrtovanje aktivnosti v naravi
Nova aplikacija za izmenjavo podatkov s terena
Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa (ARRS) - povezave:
Elaborat za snežne plazove v Posočju (januar 2021)
Avtor vseh fotografij je mag. Miha Pavšek
»Ni prostora za mlade« - to je temeljno sporočilo komentarja v dnevnem časopisju (DELO, 24.4.14), ki sta ga kot protest objavila raziskovalca z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), mikrobiologinja dr.Ana Rotter z Morske biološke postaje v Piranu in biolog doc.dr.Cene Gostinčar z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo v Ljubljani. V pogovoru, ki poteka v živo, utemeljita, zakaj sta se odločila za tovrsten pamflet, ki razgali strukturni položaj predvsem po letih mlajših raziskovalcev v državi in v mednarodnem okviru. Povezuje Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat v oddaji predstavljamo Inštitut za oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem s sedežem v Izoli. Lani je nastal kot rezultat mnogoterih teženj po združenem delovanju in zastopanju raziskovalnega in strokovnega dela na področju oljkarstva, z namenom prenosa znanja iz raziskovalne sfere tako do pridelovalcev oljk in olja, kot za izobraževanje potrošnikov. Na fotografiji so sogovorniki od leve proti desni: predstojnik doc. dr. Bojan Butinar, vodja laboratorija za preskušanje olja dipl. kemičarka Milena Bučar Miklavčič in doc.dr. Vasilij Valenčič, analitik in preskuševalec za »senzorično ocenjevanje oljčnega olja« na inštitutu. Pripravlja Goran Tenze.
Vpliv ostankov citostatikov v okolju Citostatiki ali antineoplastična zdravila proti raku učinkujejo tako, da vplivajo na genetski material rakavih celic in na procese, ki uravnavajo njihovo razmnoževanje. Predvsem z bolnišničnimi komunalnimi odplakami pa tako kot tudi npr. antibiotiki, prispejo do tekočih in stoječih voda (te prodrejo v podtalnico, in tako v vodonosnike s pitno vodo. Tam pa živi ogromno organizmov, občutljivih na take vplive. Učinke citostatikov oziroma oceno vpliva njihovih ostankov na organizme v vodnem okolju, kjer pristanejo, preiskuje skupina 9 raziskovalnih ustanov v okviru projekta CYTOTHREAT (del 7. OP, ki se sklene konec l.2014). Ta mednarodni projekt koordinira vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo (www.nib.si ) prof.dr.Metka Filipič. V pogovoru je povedala, kakšno oceno vpliva teh zdravil na organizme v izbranih vodnih ekosistemih lahko podamo na tej stopnji raziskave. Svojo izkušnjo v projektu pa je na kratko opisala tudi njena sodelavka s partnerske ustanove, doc.dr. Marina Isidori s tamkajšnega Oddelka za okoljske, biološke in farmacevtske znanosti in tehnologije (Seconda Universita degli Studi di Napoli – Caserta). Pripravlja Goran Tenze. Foto:osebni arhiv Metke Filipič
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Neveljaven email naslov