Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji promocijski podvig 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, fotografska publikacija NIB, bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije
22. maj je že dobri dve desetletji Mednarodni dan biodiverzitete, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Prvenstveno je pri omenjenem projektu šlo za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu je več povedal gost, biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je kot urednik (poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige dr. Maje Opalički Slabe) in fotograf prispeval lepo število več kot 140 fotografij rastlin in živali pri nas.
Video projekta na internetu je TU
670 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Zadnji promocijski podvig 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, fotografska publikacija NIB, bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije
22. maj je že dobri dve desetletji Mednarodni dan biodiverzitete, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Prvenstveno je pri omenjenem projektu šlo za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu je več povedal gost, biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je kot urednik (poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige dr. Maje Opalički Slabe) in fotograf prispeval lepo število več kot 140 fotografij rastlin in živali pri nas.
Video projekta na internetu je TU
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Današnja gostja, dr. Petra Golja je na Darwinov rojstni dan, 12. februar (1809) v okviru mednarodne pobude Mednarodni Darwinov dan, objavila poslanico in imela preteklo nedeljo predavanje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Že z naslovom “Darwinova revolucija na ramenih velikanov“, in z izhodiščem razlikovanja med znanstveno teorijo in verjetjem, je na primeru poteka Darwinovega spoznanja o izvoru vrst (evolucija) nakazala pomembnost razumevanja in ne verjetja v znanstveno teorijo o naravnem izboru. Ne glede na to, da je bil duhovnik, je bil prvi z razlago raznolikosti življenja na planetu brez posredovanja nadnaravne sile. V sodobnem svetu lažnih novic in podatkov je tako zelo pomembno, da razumemo in razlikujemo in ne, da kar verjamemo v trditve, ki na prvi pogled ugajajo našim vrednotam. Sogovornica je izredna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani so v istem letu, ko se je spomladi v stari stavbi na Prešernovi cesti sklenila jeseni 2017 odprta razstava „Preteklost pod mikroskopom“, konec lanskega novembra odprli še eno, tokrat bolj specifično občasno razstavo z naslovom "V dobrih rokah". Prva omenjena je prikazala sinhroni pomen in delo naravoslovnih znanj pri interpretaciji zgodb, ki jih skrivajo in hkrati pripovedujejo predmeti iz preteklosti oziroma t.im. premična kulturna dediščina. Novo razstavo pa so pripravili ob lanskih šestih desetletjih njihovega oddelka za konserviranje in restavriranje. Gre za tovrstno najstarejšo delujočo enoto v državi, ki sicer svoje zametke beleži v drugi polovici 19. stoletja. Razstavo „V dobrih rokah“ sta zasnovali mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart, obe članici skupine 10 konservatorjev-restavratorjev iz omenjenega oddelka. Gostji bosta V ŽIVO osvetlili zgodovinsko pot stroke, ki jo razstava povzema, dotaknili se bosta tudi njene terminologije, opozorili na temeljni namen razstave in povzeli njene temeljne obrise. Konservatorsko-restavratorska stroka združuje posameznike, ki so „humanisti, naravoslovci in tehniki“, saj v isti sapi skušajo ohranjati in interpretirati dediščinske najdbe od prazgodovine do sodobnejših obdobij. "BESEDILO POD FOTOGRAFIJO": Primer analize“ PIXE“ rimske bronaste čelade etruščansko-italskega tipa z Gradu pri vasi Krn, ki jo hrani Tolminski muzej. PIXE je metoda protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov, analizo pa so izvedli na Inštitutu “Jožef Stefan” foto: IJS
Tokrat je gost mag. Robert Turk, vodja Območne enote Piran v sklopu Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Slednji je strokovna državna institucija, ki v skladu s pooblastili Zakona o ohranjanje narave in ustreznih mednarodnih konvencij skrbi za naravno okolje po območnih enotah. Piranska pomeni 2 odstotka državnega ozemlja, je pa edina ob morju, kar Slovenijo ne glede na mestoma nasprotujoče si prakse uvršča med pomorske oziroma sredozemske države. Na obalnem območju premorejo kar nekaj zavarovanih območij narave, 7 pa jih je urejenih za obisk. Krajinski park Sečoveljske soline in pred nekaj leti odprt naravni rezervat Škocjanski zatok na pragu Kopra, sta le med najbolj prepoznavnimi. Robert Turk je v pogovoru predstavil osnove dejavnosti in dela območne enote Piran. Na fotografiji vlažni in močvirni travniki naravnega rezervata Škocjanski zatok na pragu Kopra (foto: Borut Mozetič)
Tokrat se podajamo v obdobje okupacije takratne »Dravske banovine« v okviru Kraljevine Jugoslavije, ki so jo sredi aprila 1941 po nareku nacistične Nemčije ozemeljsko razkosale 4 okupacijske sile. Režim t. im. »okupacijskih meja« in predvsem raznarodovalna praksa nemških, italijanskih, madžarskih in hrvaških agresorskih sil tudi ob takrat novih mejah, je okvir »spominskega raziskovalnega projekta«, ki ga koordinira Oddelek za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. V njem sodeluje več zgodovinskih in spominskih društev, raziskovalno pa so vanj vključeni ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino in Pedagoška fakulteta UL. Po četrtkovem predavanju ob otvoritvi območne razstave v okviru projekta, v Mestnem muzeju Idrija na Gradu Gewerkeneg z naslovom “Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941-45“, se je vodja projekta, prof. dr. Božo Repe odzval našemu vabilu in najprej osvetlil razloge za resnično dolg naslov, nenazadnje pa razloge za nastanek tega interaktivnega, in na Facebook-u odmevnega projekta, ki se bo sklenil prihodnje leto. Naslov se namreč glasi: »Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško!« Fotografija prikazuje delo na terenu. Betonski temelji nemškega stražnega stolpa na Toškem čelu pri Ljubljani, 3. 4. 2018. Med drugo svetovno vojno je tu potekala meja med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. foto: Božidar Flajšman
Vrsta (lat. species), je v bioloških vedah ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij. Današnji gost, prof. dr. Boris Kryštufek bo tokrat govoril o tem, “kaj vrsta je – in kaj ni!”. Zakaj? Charles Darwin, Ernst Mayr in nenazadnje utemeljitelj znanstvene taksonomije živih bitij Karl Linne, so vsi uporabljali ta pojem, a so o “species” imeli različne predstave. Soočili se bomo torej z razsežnim poljem “bioloških” znanstvenih razprav, izmed katerih se nekatere slabše podučene celo sprašujejo, če je kategorija “vrsta” sploh realna in smiselna. Razumevanju problematike se bomo skušali približati s soočenjem historiata nastajanja pojma in njegovimi sodobnimi dilemami. Pogovor poteka V ŽIVO.
V oddaji se bomo tokrat spustili v morje Tržaškega zaliva. Morska biološka postaja Piran, sestavni del Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju s sestrskimi postajami naših sosed, med drugim že tri desetletja raziskuje tudi ekologijo rastlinskega planktona ali fitoplanktona. Ob nedavnem seminarju oziroma predavanju za izvolitev v naziv znanstvena svetnica, je mikrobiologinja, izr.prof.dr. Patricija Mozetič, ki že nekaj leti vodi postajo, pripravila predavanje na omenjeno temo. Po predavanju je nekaj desetletjih izkušenj raziskav ekologije fitoplanktona rade volje povedala tudi za Program Ars. »Življenski cikel fitoplanktona« Vir: vikipedija
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Na sam zadnji dan leta, v katerem je minilo stoletje od konca prve vojne, se bomo soočili z izvorom koncepta človekovih pravic in njegovega nastanka po drugi svetovni vojni. 10. decembra je minilo tudi 70 let, odkar je Generalna skupščina OZN sprejela temeljno deklaracijo o človekovih pravicah. Mišljensko ogrodje prispevka sta tokrat pomagala ustvariti dva sogovornika, zgodovinar dr.Marko Klavora, kustos v Goriškem muzeju Kromberk in Matjaž Gruden, direktor Centra za demokratično participacijo pri Svetu Evrope v Strasbourgu.
Današnja gostja je mag. Nina Žbona, konservatorka in restavratorka, vodja Oddelka za kamen in štukaturo na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Nedavno je, za vodenje konservatorsko-restavratorskih posegov na kamnitih kipih »Zakon« in »Moč/Oblast« dunajskega kiparja Josefa Beyerja, kot za izdelavo kopij ob vhodu v vladno palačo na Prešernovi cesti v glavnem mestu, prejela stanovsko priznanje Mirka Šubica. (podeljuje jih Restavratorsko društvo Slovenije). Kipa so od postavitve vladne palače vojvodine Kranjske l. 1898 že večkrat popravljali, zaradi poškodb pa so ju že pred pol desetletja prepeljali v prostore restavratorskega centra. V pogovoru Žbona povzema izzive in potek del skupine več kot 30 strokovnjakov, ki jih je usklajevala do lanske postavitve kopij nazaj na izvorno mesto. Avtor fotografije je Valentin Benedikt
V okviru meseca dni so sodelavke in sodelavci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v LJ objavili 3 članke v odmevnih in vplivnih znanstvenih revijah. Naključje ali plod dolgoletnega dela in entuziazma skupine, ki jo vodi prof.dr. Roman Jerala? Nemara oboje, saj smo pred 2 tednoma že predstavili vsebino in okvir prvega (3.dec) od 3 nakazanih člankov, rezultatov raziskovalnih naporov raziskovalk, ki so se kalile že na mednarodnih tekmovanjih študentov iGEM na MIT v Bostonu. Tudi današnji dve gostji sta bili na omenjenih raziskovalnih soočenjih, ena kot mentorica, druga še kot študentka. Pripravili smo pogovor s prvima navedenima avtoricama člankov, dr. Ivo Hafner Bratkovič in doktorantko Tino Fink. V njunih primerih gre za znanstvena članka v revijah Nature Communications in Nature Chemical Biology, v katerih so raziskovalne skupine prišle do boljšega razumevanja mehanizma začetkov vnetja, in odkritja povečanja hitrosti odziva oziroma novega načina uravnavanja delovanja človeških celic. In prav zato je uporabnost teh odkritij v bodočih medicinskih terapijah in v biotehnologiji perspektivna Animacija novega, hitrejšega načina uravnavanja delovanja človeških celic iz članka v reviji Nature Chemical Biology: https://www.youtube.com/watch?v=9_pX2TlXUG8, Vir: Kemijski inštitut Znanstvena ilustracija: prikaz članka iz Nature Communications o boljšem razumevanju začetkov vnetja (vir: Kemijski inštitut)
Pred tednom dni, na »ta veseli dan kulture« je Narodna in univerzitetna knjižnica podelila letošnje Trubarjevo priznanje dr. Jedert Vodopivec Tomažič, redni profesorici Univerze v Ljubljani, dolgoletni predstojnici Centra za restavriranje in konserviranje v osrednjem državnem arhivu. NUK utemeljuje priznanje z njihovim dolgoletnim poglobljenim sodelovanjem na različnih področjih konservatorsko-restavratorske dejavnosti. Piko na i pa je nemara postavila njena vsestranska pomoč pri letos septembra javno predstavljeni pridobitvi »Slavinskega kodeksa« s konca 15. stoletja. Kaj je arhivsko gradivo, ki je prvenstveno pravno-upravne narave, in kot tako par exellence zadeva dediščine države in naroda, kako se njena stroka, konservatorsko-restavratorska, loteva te dediščine, pa skozi ponovitev pogovora, ki smo ga lani z njo posneli po predstavitvi zbornika z naslovom «Konserviranje knjig in papirja 2«. Izdali so ga ob takratni 60-letnici ustanovitve centra. Njihove zbornike na platnicah obeležuje fotografija davčne knjige iz 16. stoletja, in prav skozi refleksijo posebnosti arhivske plati dediščinskih praks je gostja v pogovoru nakazala posebnosti njihove vloge. Foto: Lucija Planinc, Arhiv Slovenije Restavriranje poznogotskega Pontifikala, natančneje podaljševanje galunskih vezic
Raziskovalna skupina iz Ljubljane izpopolnila laboratorijsko obvladovanje pri genskih terapijah in v biotehnologiji Razdruževanje molekulskih kompleksov prek vezave drugih molekul je eno pomembnejših naravnih načel, ki so ga v okviru sintezne biologije in biotehnologije nasploh raziskovalci spoznali razmeroma pozno. V laboratorijih na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo (Kemijski inštitut) pod vodstvom prof.dr.Romana Jerale, so poleg predstojnika še, dr.Tina Lebar, dr.Ajasja Ljubetič in doktorski študent Anže Verbič, našli pot do razumevanja in poznavanja mehanizma polariziranega izpodrivanja genov, ki jih lahko vežejo na katero koli zaporedje DNK v celici/proteinu. V reviji Nature Chemical Biology so objavili (prvopodpisana avtorica je njihova kolegica Lebar) članek (https://www.nature.com/articles/s41589-018-0163-8 ) o proteinih TALE (Transcription Activator-Like Effector), ki jih lahko spremenijo v pospeševalce ali zaviralce katerega koli gena. Iin prav zato je uporabnost tega odkritja v medicinskih terapijah in v biotehnologiji perspektivna. Slika je lastnina Kemijskega inštituta
Dobitnica letošnjega najvišjega priznanja Društva restavratorjev Slovenije je prof.dr. Živa Deu. Od preloma tisočletja do odhoda v pokoj je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo poučevala prenovo in konserviranje-restavriranje stavbne dediščine in bivanjske kulture. Je avtorica kopice tozadevnih knjig, predvsem pa se že desetletja zavzema za razumevanje pomena stavbne dediščine. Je ena redkih arhitektk, ki je ogromno časa in energije posvetila praktičnim in hkrati teoretičnim izzivom prenove in predvsem ohranjanja stavb tako na podeželju kot v urbanih okoljih. V pogovoru razkriva potek spreminjanja odnosa do starih stavb - v obdobju po vojni so bile sinonim revščine in zaostalosti - ki se jih je potrebno čimprej znebiti, in jih nadomestiti z "modernimi rešitvami". Izzid je izguba zavedanja o pomenu tovrstne dediščine. Foto: obnovljena hiša na robu Bleda avtor Tomo Jeseničnik
Ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne smo dobili na preverljivih arhivskih podatkih utemeljen seznam njenih vojaških žrtev. V koordinaciji Inštituta za novejšo zgodovino so pretekli teden v njihovih prostorih v Ljubljani ta seznam predstavili, in pojasnili, kako je do njega prišlo. Od začetka pred 3 leti je pri sestavljanju sodelovalo 16 raziskovalnih in ljubiteljskih skupin ter posameznikov, države in njenih predstavnikov pa ni bilo niti med pobudniki. Na spletni strani www.sistory.si je baza podatkov o žrtvah že dostopna, seznam pa bodo še dopolnjevali. O okoliščinah nastanka, poteku dela in rezultatih pa v pogovoru, Neja Blaj Hribar, odgovorna za koordinacijo projekta in Miha Ojsteršek, ki je bil zadolžen za analizo podatkov. Oba Inštitut za novejšo zgodovino. Na fotografiji levo Neja Blaj Hribar, desno Miha Ojsteršek Foto: Goran Tenze Goran
V okviru letošnjega evropskega leta kulturne dediščine Prirodoslovni muzej Slovenije v glavnem mestu tudi jeseni nadaljuje z vrsto predavanj, na katerih predstavljajo pomen in vlogo ohranjenih in nastajajočih naravoslovnih zbirk, vključno s sistemskimi težavami, ki že dolgo spremljajo poskuse njihovega ohranjanja in poživitve. Pretekli četrtek je tako ornitolog, doc. dr. Al Vrezec, muzejski svetovalec s Kustodiata za vretenčarje PMS predaval o sodobni uporabi muzejskih naravoslovnih zbirk na primeru ptic. Med drugim jih je pojasnjeval kot časovne kapsule – okna v naravo preteklosti, s katerimi lahko razumemo tudi sedanji čas in zametke prihodnjega na tem področju. Z veseljem se je odzval na povabilo, da na Programu Ars razširi odmevnost sporočila tega muzejskega cikla predavanj o pomenu naravoslovnih zbirk. Prirodoslovni muzeji so časovne kapsule narave, ki je ni več, skupaj z izumrlimi vrstami, kakršna je na fotografiji novozelandska huja, ki jo lahko danes opazujemo le še v muzejih. V kolikor so te primerke le-ti uspeli ohraniti. foto: © Al Vrezec
Tokrat fokus usmerjamo v monografijo z naslovom »Vizualizacija rasterskih podatkov laserskega skeniranja iz zraka«. Izdal jo je Inštitut za antropološke in prostorske študije, založila pa Založba ZRC SAZU. Napisana je v bosanskem jeziku, pripravili pa so jo, profesor Admir Mulahusić iz sarajevske Fakultete za geodezijo, in avtorja lani pri isti založbi izdanega izvirnika v angleščini, Ralf Hesse iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine dežele Baden-Wuertenberg v Nemčiji, in naš gost dr.Žiga Kokalj, vodja Oddelka za daljinsko zaznavanje na omenjenem inštitutu. In prav z njim smo nedavno posneli pogovor o tej, posebej za sodobne neinvazivne arheološke raziskave, precej temeljni knjigi. Najprej nas je zanimalo, ali gre za knjigo navodil o načinih rabe laserskega skeniranja iz zraka? Na sliki je z različnimi tehnikami prikaza podatkov aerolaserskega skeniranja prikazana osamela vzpetina zahodno od Kobarida. Na izravnanem vrhu je ob cerkvi Sv. Helene opaziti poznane, a še neraziskane rimske naselbinske sledove. foto: © Žiga Kokalj
Tokrat vnovič govorimo o preostankih največjega gradbeno-inženirskega podviga iz rimskega obdobja v naših krajih – o poznorimskem notranjem obrambnem sistemu »Claustra Alpium Iuliarum”«, ki se vije od antične Tarsatice (v mestu Reka v Kvarnerju) do soške doline. V okviru že tretjega slovensko-hrvaškega Interreg-ovega projekta »Claustra +«, so arheologi, konservatorji in restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pretekli teden za letos zaključili konservatorsko-restavratorske posege na dveh lokacijah: na Gradišču pri Robu in na Benetah. Kje pa to je, že takoj v uvodu pojasnjuje arheologinja, doc. dr. Katharina Zanier, koordinatorica projekta na ZVKDS. Za arheološke raziskave na teh lokacijah je odgovoren Center za preventivno arheologijo (ZVKDS) pod koordinacijo Tadeje Mulh in Maje Lavrič, za restavratorska dela pa Restavratorski center ZVKDS pod koordinacijo Nine Žbona in Damjana Nareda. Lokacija Benete – arheologi na delu letos poleti (foto: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije)
Omenjena mednarodna akreditacija, ki jo BGCI (Botanic Gardens Conservation International, ust. 1987 s sedežem v Londonu, 508 članov iz 92 držav) podeljuje vrtovom članom, ki ustrezajo visokim mednarodno priznanim standardom ohranjanja rastlinskih vrst oz. varstveni biologiji, je 208 let delujočemu vrtu na Ižanski cesti v glavnem mestu nova potrditev in priznanje za v prihodnost usmerjeni razvoj. Podeljuje se za obdobje 5 let, uvedli pa so jo zaradi povečanja števila vrtov po svetu, in z njo uvedli visoke kriterije varstvene biologije – predvsem izkaze o aktivnem ohranjanju in negovanju lokalne flore. In prav kot tak je bil l.1810 Botanični vrt v LJ tudi ustanovljen – kot vrt domovinske flore. Predstojnik dr. Jože Bavcon (na predlog BGCI je v imenu vrta l.2015 prejel nagrado Marsh Christian Award za uspešno ohranjanje rastlinskih vrst), in njegova pomočnica mag. Blanka Ravnjak v pogovoru razmišljata o ciljih in namenih varstvene biologije ter pojasnjujeta posledice nerazumevanja tukajšnih oblasti o sodobnem pomenu ohranjanja rastlinskih vrst. Ki ni le ljubiteljska temveč v razvitem zahodnem svetu precej dobičkonosna dejavnost. Travnik v Rojah blizu LJ kot primer varstva in situ, za katerega vrt skrbi že od l.1998 © Jože Bavcon
Magistrica biopsihologije Zala Slabe je na Nizozemskem inštitutu za nevroznanost na KNAW (Koninklijke Nederlandse Akademie van Wetenschappen – Kraljeva nizozemska akademija za znanost), pravkar začela 3-letni doktorski študij na temo “depresivne in bipolarne motnje oz. spolne razlike v nevropeptidu PACAP v paraventrikularnem jedru človeškega hipotalamusa“. Po nekajmesečni praksi na inštitutu v Amsterdamu, v skupini za nevropsihiatrične motnje, in v okviru Netherlands Brain Bank (niz. možganska banka), za potrebe magisterija na Univerzi na Primorskem v KP, jo je tja povabil njen mentor, prof.dr. Dick Swaab, tudi ustanovitelj te posebne banke, ki za raziskovalne namene hrani 4000 globoko zamrznjenih človeških možgan. V pogovoru razkriva, kako prek raziskovanja nevropeptida PACAP v hipotalamusu človekovih možgan zasleduje delovanje tega, za reakcije in počutje pomembnega peptida. Vzorci rezin zamrznjenih človeških možgan iz »Nizozemske možganske banke« foto: Zala Slabe
Neveljaven email naslov