Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
676 epizod
676 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat v oddaji vzpodbujamo humanistiko kot del koncepta »obstoja ene znanosti kot znanosti zgodovine«. Povod za umestitev pogovora z dr. Gregorjem Pobežinom, predstojnikom Inštituta za kulturno zgodovino na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU in izrednim profesorjem humanističnih predmetov na koprski Fakulteti za humanistične študije je nedavna predstavitev njegove kritične izdaje – prevoda iz latinskega izvirnika iz 16. stoletja. Hišna založba ZRC SAZU je izdala »Dopise papeškega tajnika«, kar je med drugim v svojem aktivnem življenju v prvi polovici in sredini tega stoletja bil Peter Pavel Vergerij mlajši (1498-1565), rojen v Kopru. V exilu v protestantskih nemških deželah je med drugim tudi vzpodbudil Primoža Trubarja k prevajanju svetopisemskih besedil v naš jezik. Toda to še ni vse, kar je nekaj predstavnikov iz italijanskega in takrat povečini latinsko pišočega kulturnega kroga doprineslo k formiranju ustvarjalcev prvih tiskanih knjig v našem jeziku.
Tokrat bomo spoznavali evolucijsko biologijo pajkov. S to fascinantno vrsto se že desetletja ukvarja izr.prof.dr. Matjaž Kuntner, od letos novi direktor Nacionalnega inštituta za biologijo. Pajkov ni spoznaval le tu pri nas, temveč povečini v tropskih krajih, saj pravi, da velike razlike v raziskovanju njihove taksonomije praktično ni. V pogovoru za oddajo nas je najprej zanimalo, kaj ga je v življenju pripeljalo do pajkov!? Na fotografiji pajek »volkec« Vir: http://galerija.foto-narava.com/albums/userpics/100334/Volkec.jpg
Doc. dr.Klemen Eler z Gozdarskega inštituta Slovenije nekje na začetku pove, da v znanosti kdaj ne gre vse po vnaprejšnem načrtu, in se stvari pojavijo, ko delaš nekaj drugega. Tako je tudi pogovor z njim kot tretjim soavtorjem pred leti izdane knjige o »Telohih v Sloveniji« izzvenel v pogovor o »izzivih taksonomije v biologiji«. Z izhodiščem – primerjavo med klasičnim, na formologiji zasnovanem Linné-jevskem »vrsto-slovju« in sodobnimi genetskimi raziskavami, spoznamo izzive in aktualni status klasične zbirne metode v biologiji.
Mesec dni je minil od zaključka zadnjega poleta raziskovalne misije „Green Light World Flight“, v kateri skupina na čelu s pilotom Matevžem Lenarčičem in doc. dr. Grišo Močnikom, odgovornim za znanstveni del, že nekaj let z napravo aethalometer na ultralahkem letalu meri absorbcije predvsem ogljjičnih aerosolov oziroma črnega ogljika. S slednjim smo se pogovarjali o prvih preliminarnih rezultatih meritev nad Azijo od Sibirije do Saudske Arabije. Z metodo analize optičnih učinkov teh aerosolov (predvsem črnega ogljika oz. saj) skupina poskuša izpopolniti obstoječe podnebne modele. Meritve črnega ogljika kot drugega poglavitnega povzročitelja podnebnih sprememb (poleg CO2) uradno še niso opredeljene kot del veljavnih mednarodnih meritvenih protokolov.
Pred “svetovnim dnevom oceanov” ta petek, 8. junija, bodo tako kot pri večini članic Medvladne oceanografske komisije UNESCO (IOC), tudi na sedežu tukajšnega nacionalnega odbora, Nacionalnem inštitutu za biologijo oziroma na Morski biološki postaji Piran pripravili dan odprtih vrat. Letos bo v znamenju mota “Ohranimo oceane modre – morje brez plastike”. Z raziskovalkama, koordinatorico dneva odprtih vrat, dr. Vesno Flander Putrle in prof. dr. Valentino Turk (obe MBPP-NIB) smo se o temi, razmeroma poznem začetku resnih raziskav njene škodljivosti (predvsem na mikro in nanoravni) za morske ekosisteme, pogovarjali pred petkovim dnevom odprtih vrat. Ali ste vedeli, da v Sredozemlju vsako minuto odvržejo za en tovornjak plastičnih smeti? Nekateri izdelki iz plastike se razkrajajo več sto let, posledice v živalih , ki živijo ob ali v morju, pa so začeli resno preučevati šele nedavno. "Preveč plastike - kako naprej?" vir: pixabay
Tudi po svetovnem dnevu biodiverzitete, ki je bil pretekli torek, bomo spregovorili o tej temi. Nedavno so na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili osnovne okvire že potekajočega projekta »Life Natura Viva«. Njegov osnovni namen je, v petih letih razširjati vednost o življenski raznovrstnosti. O tem so za oddajo spregovorili: koordinatorica projekta, dr. Anamarija Žagar, znanstveni koordinator, dr. Davorin Tome, in poleg njega začetna pobudnica, Marjana Hoenigsfeld Adamič, ustanoviteljica in idejni vodja zasebnega zavoda Inštitut Lutra, ki se osredotoča na varstvo narave
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pozornost vnovič namenjamo morju in življenju v njem. Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran že dobri 2 desetletji načrtno sestavljajo zemljevid življenske raznovrstnosti slovenskega dela Jadrana. Nedavno so predstavili monografijo z naslovom »Polži zaškrgarji slovenskega morja«. Pobudo za objavo je dala predsednica slovenskega odbora UNESCO-ve Medvladne oceanografske komisije, prof.dr. Patricija Mozetič, sicer tudi nova predstojnica te raziskovalne enote Nacionalnega inštituta za biologijo. Samo v akvatoriju pred zgradbo postaje v Piranskem zalivu so doslej našteli četrtino od doslej 360 registriranih vrst teh povečini brezlupinskih in barvno bogatih polžev v Sredozemlju. Torej 90 vrst. Kako je prišlo do tega taksonomskega projekta, gradnika v zemljevidu biodiverzitete slovenskega morja? Avtorji monografije, mladi raziskovalec mag.Domen Trkov, dr.Borut Mavrič in prof.dr.Lovrenc Lipej, ki v oddaji odgovarja na to in še več vprašanj, so do gradiva za objavo prišli bolj ali manj v vmesnih časih med plačanimi projekti in – nazadnje a ne nepomembno – ko jim je v jeklenkah pod vodo ostajalo še nekaj kisika.
ZRC SAZU je pred dobrim tednom z majhno slovesnostjo odprl novo Raziskovalno postajo Barje na Igu pri Ljubljani. Vanj se je popolnoma preselil BIJH, poleg prostora za hrambo knjig založbe ZRC SAZU, knjižnic in arhivov so nujno potrebne dodatne prostore dobili tudi Arheološki inštitut, Paleontološki inštitut in Geografski inštirut Antona Melika. O veliki pridobitvi biološkega inštituta, raziskavah in njihovem delu smo se pogovarjali z več raziskovalci, bolj podrobno pa bosta spregovorila botanik doc. dr. Urban Šilc in zoolog dr. Matjaž Gregorič. V eni od naslednjih oddaj pa bo o sodelovanju ZRC SAZU in NIB govoril tudi dosedanji predstojnik inštituta izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, ki je nedavno postal direktor Nacionalnega inštituta za biologijo. V najnovejši prostorski pridobitvi dveh raziskovalnih ustanov bosta tako združila vire oba sorodna inštituta oziroma Znanstveno-raziskovalni center SAZU.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
V zibelki svetovne morske biologije in oceanografskih ved, Tržaškem zalivu, se je že pred dobrimi 200 leti začelo organizirano raziskovanje morja. Zato bi od zunaj lahko pričakovali njegovo temeljito poznavanje. Tu poleg raziskovalne postaje v sosednjem Trstu deluje Morska biološka postaja Piran, del Nacionalnega inštituta za biologijo. Od konca 90-ih let bolj organizirano in temeljito raziskujejo življensko raznovrstnost različnih podvodnih habitatov, in vedno znova odkrivajo nove organizme, ki so se jim prilagodili ali vanje prihajajo občasno. Njihove izkušnje kažejo, da se tako slovensko morje kot ves zaliv sooča z velikimi spremembami zaradi globalnih procesov v zadnjih desetletjih. Povzema jih podvodni raziskovalec in potapljač, prof.dr.Lovrenc Lipej.
Izr.prof.dr. Tanja Pipan z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, v pogovoru osvetljuje in utemeljuje pomembnost ohranjanja biodiverzitete v kraškem podzemlju, predvsem v plitvem (epikras), o katerem je med drugim skupaj z ameriškim kolegom Davidom C. Culverjem izdala že dve knjigi pri Oxford University Press. Spoznava in spremlja ga skozi mnoge študije biologije podzemeljskih habitatov. Je tudi vodja oz. nacionalna koordinatorka v projektih ESFRI, eLTER, Life Watch, krasoslovne predmete pa predava na Univerzi na Primorskem v KP in Univerzi v NG.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Čez slaba dva meseca, 22. maja, nas bodo dežurni čuvarji reda vnovič opomnili na mednarodni dan »biodiverzitete«, že pol stoletja staro konvencijo, ki jo je naša država ratificirala v drugi polovici 90-ih. V teh pomladnih mesecih se bomo tem o življenski raznovrstnosti lotili v nekaj poskusih. Da opomnimo na strokovne podlage skrbi za ohranjanje mnogih vrst, ki jih kapitalistični svetovni red že krepko več kot stoletje uničuje z zanj zastonjkarsko rabo t.im. »ekosistemskih storitev«. Lep primer uničenja milijard primerkov ene živalske vrste so pred tremi leti pokazali v Prirodoslovnem muzeju v glavnem mestu na eni od mnogih takratnih razstav v tematskem letu z naslovom »Živela evolucija!«. Na primeru nagačenega goloba selca, (latinsko ectopistes migratorius«, ki so si ga izposodili v zoološki zbirki Karlove univerze v Pragi, je prof. dr. dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje, razložil, zakaj so nagačenega selca uvrstili na razstavo!?
Letos mineva 80 let od odkritja oz. začetka odkopavanja ostankov okostja ledenodobnega mamuta pri Nevljah v okolici Kamnika. Izvorne ostanke Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani hrani v depoju. Preden pa so tja prišle, so jih morali ustrezno konservirati. Točneje, obdelati s t.im vakuumsko impregnacijo. Prav za vakuumske tehnologije je strokovnjak dr.Jože Gasperič z IJS. V prejšnem desetletju so z ekipo poskrbeli, da so s to posebno tehnologijo ohranili originalne kosti, repliko pa si lahko ogledamo v muzeju. V pogovoru bo pojasnil, s kakšnimi izzivi so se soočili pri postopku, kako je potekal 10-letni postopek, in kaj so morali zgraditi pri aplikaciji vakumske impregnacije mamutovih kosti.
Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je postal partner v mednarodnem projektu CHANGE pod koordinacijo raziskovalnega centra za tehnologijo, delo in kulturo v Avstriji. Gre za sodelovanje sorodnih centrov iz sedmih evropskih držav, ki bodo iskali sistemske rešitve za nadaljevanje kariere raziskovalk pri nas in v partnerskih državah. Očrtal naj bi torej sistemske pogoje za reševanje težav, ki izhajajo iz neenakopravne obravnave žensk v znanosti. Kako inštitutska koordinatorica projekta dr. Ana Rotter in znanstvena svetnica prof. dr. Tamara Lah Turnšek pojasnjujeta paradoks neenakopravnosti pogojev na NIB, kjer je od 90 raziskovalcev 63% zenskega spola, vseh 5 raziskovalnih programov pa vodijo raziskovalke! Obe sta bili že članici Komisije za zenske pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo RS.
Na začetku meseca je Tehniški muzej Slovenije v Bistri sezono odprl z novo razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Na njej predstavljajo 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področja znanosti in tehnike, ki so zaradi različnih razlogov odšli v svet ali pa jih je od tam življenje napotilo v naše kraje. Dosežke so dosegli s selitvijo v bolj vzpodbudno okolje, kot npr. v okolici Celovca rojeni Nobelovec Friderik Pregl. S postavitvijo(delo Mihe Turšiča) take razstave želijo opozarjati na to, da je znanje vedno prehajalo tako dejanske kot navidezne meje in tako izpostavljajo pogosto zapostavljeni pozitivni vpliv migracij na življenje in družbo. Poleg prepoznavnih akterjev kot so npr. Trubar, Zois, Angela Piskernik, Anton Codelli, bo na razstavi mogoče spoznati oris dosežkov osrednjega soustanovitelja Inštituta Jožef Stefan, Antona Peterlina, Hermana Potočnika Noordunga, Antona Mavretiča, Sunito L.Williams, soustvarjalca Silicijeve doline Franceta Rodeta, in avtorja prvega elektronskega mikroskopa Aleša Strojnika. Z nami v studiu – pogovor poteka V ŽIVO – bo njegova hči, »iskalka eksoplanetov« Marija Strojnik, pridružili pa se ji bosta tudi muzejska svetnica Irena Marušič in Eva Horvat, novinarka v angleškem servisu STA. Jeseni 2017 je koordinirala predstavitev 8 slovenskih znanstvenikov in ustvarjalcev za javnosti zunaj države. Povezuje Goran Tenze.
Danes o poskusih mladega raziskovalca na Morski biološki postaji Piran (NIB), da bi razumel in razložil vlogo in pomen vrstne sestave potencialno toksičnega fitoplanktona oz. ene najbolj razširjenih alg – diatomej ali rjavih alg v severnem Jadranskem morju. Po študijskih izkušnjah iz Ljubljane, Pertha (Avstralija) in Univerze St.Andrews (Škotska), kjer je magistriral na smeri »ekosistemsko upravljanje z morskimi viri«, je Timotej Turk Dermastia trenutno tudi doktorski študent na smeri »ekotehnologije« na Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan v glavnem mestu. Z njim smo se pogovarjali v prostorih raziskovalne postaje na Obali.
Danes o tem, kaj novega je skupina raziskovalcev Kemijskega inštituta iz Ljubljane odkrila na področju iskanja izboljšav akumulatorjev za vozila na električni pogon, točneje za prihodnjo alternativo večini zdaj proizvedenim. Ti predvsem zaradi energetsko potratne proizvodnje in težavnega recikliranja dolgoročno ne bodo ekološko vzdržni. Pred tremi leti je bil v okviru projekta raziskav »litij-žveplovih« akumulatorjev z nazivom Helis, ki ga je vodil, gost v oddaji izr.prof.dr.Robert Dominko. Tokrat kot prvopodpisani soavtor predstavlja poanto pretekli teden objavljenega članka v reviji NATURE COMMUNICATIONS. V njem so pojasnili novo metodo vpogleda v delovanje organskih katodnih materialov v različnih akumulatorskih sistemih. Raziskavo sta sicer vodila raziskovalcca iz njegove skupine, dr. Jan Bitenc in dr. Alen Vižintin, v njej pa so sodelovali še Anja Kopač Lautar, Klemen Pintar, Jože Grdadolnik, Jernej Stare, Anna Randon Vitánova s strani sofinancerja, japonske tovarne Honda, in današnji sogovornik, sicer tudi vodja skupine za moderne baterijske sisteme na Odseku za kemijo materialov Kemijskega inštituta.
Neveljaven email naslov