Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
676 epizod
676 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Po le štirih mesecih delovanja “dvofotonskega STED mikroskopa v Laboratoriju za biofiziko na Inštitutu Jožef Stefan, so tamkajšni raziskovalci pod vodstvom laboratorijskega vodje dr.Janeza Štrancarja prišli do naključnega, in hkrati prelomnega odkritja zdravju nevarnega lipidnega ovijanja nanodelcev (v tem primeru je šlo za učinkovanje Ti2-titanov dioksid). Ko ti nanodelci z vdihavanjem pridejo v pljuča, jih makrofagi niso sposobni uničiti, in se programirano samouničijo, posledica pa je stalno vnetje, težavno razumevanje bistva bolezni in tako dolgo trajanje zdravstvenih težav. Do odkritja je prišlo po dolgih letih raziskovanj in novega mikroskopa. Omenjeni laboratorij je raziskovalni paartner v projektu komisije EU Smart Nano Tox v okviru Horizont 2020. Odkritje pojasnjuje vodja laboratorija.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat o iskanju pogojev, da bi meduze namesto problema postale rešitev oziroma koristne za človeka. S tem se že dlje časa, v posebnem raziskovalnem projektu projektu pa skupaj s podjetjem za marikulturo z Obale, ukvarja biologinja dr. Tjaša Kogovšek. Izkušnje si bosta v mednarodnem projektu GoJelly delili tudi s kemičarko dr. Katjo Klun, v katerem bodo iskali možnosti, da bi vedno večje količine mikroplastike v morjih lahko čistile tudi meduze. Slednjega za Morsko biološko postajo Piran, kjer delujejo vse tri, koordinira dr. Ana Rotter, ki pa v pogovoru ni sodelovala zaradi zadržanosti.
Blizu rta Ronek in pred Debelim rtičem se iz muljastega morskega dna dvigujejo življenja polne in iz odmrlih, apnenčastih morskih organizmov nastale “biogene formacije” (pred beneško obalo jim pravijo “tegnue”, v Trstu in okolici pa “trezze”). Pri nas dosežejo višino okrog 10 metrov. Ribiči jih zaradi bogastva ulova poznajo že stoletja, slovenski morski raziskovalci pa so jih vsaj pri nas bolj odločno začeli raziskovati na začetku desetletja. Rezultat raziskav, ki ga predstavljajo kot nekakšno uvajalno delo in izziv za prihodnje boljše razumevanje podvodne biodiverzitete severnega Jadrana, je študija treh raziskovalcev z izvirnim naslovom “Biogenic formations in the Slovenian sea” prof. dr. Lovrenca Lipeja, dr. Martine Orlando Bonaca in dr. Boruta Mavriča z Morske biološke postaje Piran, dela Nacionalnega inštituta za biologijo. Raziskovalce je v Piranu obiskal novinar Goran Tenze.
Zadnja poletna ponovitev oddaje POGLED V ZNANOST je v znamenju raziskav posledic podnebnih sprememb na zdrave ljudi. Vse pogostejši vročinski valovi od junija do septembra, ko so začeli umirati tudi mladi moški na deloviščih, so nemške industrialce spodbodli, da so se obrnili na raziskovalce. Projekt Heat Shield ali vročinski ščit išče načine in oblike prilagajanja delavcev na vročinske valove. Poleg neke tovarne in Inštituta Jožefa Štefana pri nas v njem sodeluje še ljubljanska Biotehniška fakulteta, ki jo zastopa prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. V februarski predstavitvi projekta je v pogovoru pojasnjevala, kako so bile omenjene smrti v vročinskih valovih zadnjih dveh desetletij izhodišče za petletni projekt Heat Shield.
Tokrat o ohranjanju premične kulturne dediščine v muzejih s strani naravoslovca. Pogovor z zdaj že upokojenim vodjo oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije, Zoranom Miličem, je nastal v začetku desetletja. Takrat je imel ta diplomirani kemik že dobra 3 desetletja izkušenj skrbi za razumevanje narave snovi, iz katere je narejena muzejska premična dediščina, predvsem pa z njenim ohranjanjem. Še pred prihodom v muzej v 80-ih letih je delal v industriji, toda vedno ga je zanimala preteklost, torej tudi zgodovina in arheologija. In prav zato mu je bil muzejski konservatorski oddelek pisan na kožo.
V okviru poletnih ponovitev predstavljamo pogovor z Nobelovim nagrajencem za kemijo iz l. 2011 Danom Shechtmanom iz Izraela. Njegovo odkritje »kvazikristalov« je v 80-ih letih prejšnega stoletja dodobra pretreslo znanstveni svet. Februarja 2014 je bil na obisku v Sloveniji in za program Ars je pogovor z njim pripravila Nina Slaček. V napovedi oddaje je med drugim poudarila, da je to odkritje povsem spremenilo znanstveno paradigmo in definicijo kristalov. Shechtman je namreč takrat odkril in trdil nekaj, kar je veljalo za teoretično in praktično nemogoče.
Pred slabim desetletjem smo v oddaji gostili zdajšnega rednega profesorja z Oddelka za geologijo na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti, takratnega docenta dr. Andreja Šmuca, strokovnjaka za geološke sedimente. Pogovor je stekel o takoimenovanih »Velikih petih«, petih velikih izumiranjih živih bitij, ki sledeč fosilnim ostankom sežejo do 440 milijonov let nazaj v preteklost. Sogovornik je segel tudi v področje dokazov in razlogov za sodobne klimatske spremembe.
Izginjajoči ledeniki so eden boljših kazalcev višanja povprečnih temperatur zaradi klimatskih sprememb. Najstarejša raziskava, ki poteka pri nas, je spremljanje triglavskega ledenika že od leta 1946 naprej. Pred dobrima dvema letoma je Geografski inštitut Antona Melika pri ZRC SAZU v knjigi izdal izčrpne rezultate teh meritev, ki sta jih takrat v pogovoru predstavila dva iz skupine osmih raziskovalcev tega projekta, dr. Maja Topole in mag. Miha Pavšek. Naslov študije je »Kolebanje zelenega snega«.
10. julija 1856 se je v Gospiću v Liki, (sedanja Hrvaška) rodil izumitelj Nikola Tesla. Ob praznovanju 150-letnice njegovega rojstva pred desetletjem smo objavili razmišljanje naše takratne sodelavke Miše Gams, ki je v eseju z naslovom »Nikola Tesla – genij, ekscentrik in pacifist«, povzela popularne razlage življenja in dela tega izjemnega izumitelja. Izumitelj izmeničnega toka in mnogih izumov, ki so omogočili množično industrijsko revolucijo, je v revščini umrl v New Yorku leta 1943. Tokrat boste slišali ponovitev besedila, ki je nastalo še pred obdobjem naših spletnih arhivov.
Ena hujših »kolateralnih« posledic globalizirane trgovine je vedno večje število tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki v lokalna morja pripotujejo s transportnimi ladjami. Če v novem domovanju v razmeroma zaprtih morjih kot je Jadransko, začnejo prevladovati in izrinjati obstoječe vrste, pravimo da gre za invazivne. S tem se ukvarja raziskovalec z Morske biološke postaje v Piranu, dr. Borut Mavrič. V pogovoru poudarja, da invazivne vrste rušijo obstoječe biotope. In kakšen je pomen spremljanja teh procesov v morju?
»Umetno inteligenco v vsako občino«! Tako je Odsek za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, ki ga vodi sogovornik v oddaji, prof. dr. Matjaž Gams, naslovil nedavno predstavitev širokega nabora naprednih aplikacij, rezultat dolgoletnih raziskav umetne inteligence. Razložil nam bo, kako naj bi občinam in posameznikom prosto dostopen sklop računalniških pomočnikov za splošno rabo, pomenil epohalen premik v razvoju informacijske družbe v Sloveniji.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Danes se v prostorih Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni začne jubilejna, že 25. Mednarodna krasoslovna šola “Klasični kras”, znanstveno srečanje krasoslovcev z vsega sveta. Letošnjo temo “MEJNIKI IN IZZIVI V KRASOSLOVJU” bodo zaokrožili v petek, 23. junija, v pogovoru pa srečanje predstavljata tokratni organizacijski vodja dr. Petra Gostinčar in dr. Andrej Mihevc. Ta je na prvem dopoldanskem plenarnem predavanju kot dolgoletni dejavni udeleženec predstavil četrt stoletja te enkratne mednarodne izmenjave preučevalcev kraškega sveta širom po planetu. Kot zanimivost naj omenimo, da bosta sogovornika nakazala tudi “nerešene skrivnosti krasa”.
Dan pred jutrišnjo večerno premiero dokumentarnega filma novinarke nacionalne televizije Maje Bahar in Marka Kočevarja z naslovom Dva vodika, en kisik (na prvem programu Televizije Slovenija ob 20.55) objavljamo pogovor s tremi protagonisti tega stanju in perspektivam vode v okviru sodobnega planetarnega in antičnega sveta rimske Emone namenjenega dokumenta časa. Visokošolski učitelji z Univerze v Ljubljani, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Mihael Toman in dr. Andrej Gaspari, tako v jutrišnjem dokumentarcu kot v današnjem pogovoru predstavljajo dve tisočletji stare, pa tudi aktualne, s preskrbo pitne vode povezane izzive. Njihove negativne posledice bodo ne le pri nas močno občutili šele prihodnji rodovi.
Tokrat o dlje časa trajajočih težavah naravoslovnih zbirk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in v svetu. V Italiji je že propadla tretjina tovrstnih muzejskih zbirk (najstarejše še iz časa renesanse), pri nas se več kot pol milijona kosov stiska na 3 lokacijah glavnega mesta s površino 2000 m2. Severne evropske države in anglosaški svet še edini resno jemljejo njihovo poslanstvo – v obdobju izginjanja vrst in ohranjanja spomina na vse redkejšo biodiverziteto za prihodnost, kjer naj bi naravoslovni muzeji delovali kot edina mesta zbirk fosilov. O tem govori vodja Kustodiata za vretenčarje in urejanje zbirke sesalcev PMS prof. dr. Boris Kryštufek.
Tokrat o daljnosežnih spremembah sodobnih načinov izdelave tkanin oziroma “tekstilij”, kot jim pravijo tekstilci. O tem je spregovorila prof. dr. Barbara Simončič z Oddelka za tekstilno tehnologijo ljubljanske Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
Iskanje razmerja med snovjo in različnimi fizikalnimi učinki je v znanosti nemalokrat pripeljalo do novih spoznanj. Konec preteklega desetletja je npr. skupini pod vodstvom prof.dr.Janeza Dolinška z Odseka za fiziko trdne snovi (IJS) v laboratorijskih pogojih uspelo razviti »termično spominsko celico«, ki deluje na spremembo temperature brez navzočnosti električnega ali magnetnega polja. Pred leti nam je okoliščine tega odkritja prijazno posredoval v tej oddaji.
V nedeljo, 14. maja je prof. dr. Matjaž Mihelj z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko (Lab. za robotiko) v okviru sklepa tradicionalnih Dnevov elektrotehnike v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki predaval o robotskih asistenčnih tehnologijah in konceptu robotskega invalidskega vozička. Prototip so s skupino študentov razvili v teku dveh let, in se jeseni 2016 uspešno udeležili prvih svetovnih iger kiborgov v Zuerichu (Cybathlon). Na tamkajšni ETH Zurich je bil med drugim pred dobrim desetletjem današnji gost tudi gostujoči raziskovalec.
Center za prenos tehnologij inovacij IJS že od ustanovitve deluje pod vodstvom dr.Špele Stres. V pogovoru osvetli njihove temeljne naloge, od že iz naslova izhajajoče, do ustanavljanja novih odcepljenih podjetij, pomoči pri zaščiti intelektualne lastnine in trženja le-te. Nenazadnje pa je ena od njihovih nalog tudi pedagoška – prenašanje znanja do najmlajših s predstavitvijo dejavnosti raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan.
Neveljaven email naslov