Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je »Ta veseli dan kulture«. Letos se spominjamo 220-te obletnice rojstva našega največjega pesnika. Francetu Prešernu je posvečena vrsta spomenikov, po njem poimenovanih ulic in trgov; najbrž pa niste vedeli, da se po njem imenuje tudi vrtnica »Prešeren« – prva slovenska sorta vrtnic. Pripravil Stane Kocutar.
253 epizod
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Danes je »Ta veseli dan kulture«. Letos se spominjamo 220-te obletnice rojstva našega največjega pesnika. Francetu Prešernu je posvečena vrsta spomenikov, po njem poimenovanih ulic in trgov; najbrž pa niste vedeli, da se po njem imenuje tudi vrtnica »Prešeren« – prva slovenska sorta vrtnic. Pripravil Stane Kocutar.
V Lendavi bodo drevi ob 19. uri predstavili izbor v slovenski jezik prevedene poezije Sándorja Petőfija, največjega madžarskega lirika, ki je povezan tudi z našim okolje,.
Minilo bo 80 let od začetka izgradnje partizanske bolnišnice Franje. Kdo je bil zdravnik, ki je ob pomoči domačinov izbral skrito sotesko in bolnico kasneje poimenoval po svoji kolegici zdravnici Franji Bojc ? Več o tem v naslednji rubriki, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Življenjska in umetniška pot skladatelja Zlatana Vaude je zelo zanimiva. Januarja je minilo 100 let od njegovega rojstva. V naslednji rubriki bomo izvedeli, kako ga je splet okoliščin iz rojstnega okolja pripeljal v Srbijo, kjer je kasneje ustvaril obsežen glasbeni opus in kar tri desetletja vodil otroški zbor tedanje beograjske radiotelevizije. Več pa Stane Kocutar.
V naslednji rubriki bomo spomnili na drevo, ki je ob železniški postaji Šentjur raslo od 2. junija 1846 -- do nevihte pred tednom dni. Naključje je hotelo, da smo se o njegovi zgodovini pogovarjali ob koncu letošnjega junija.
Tokrat boste izvedeli, katera kronana glava je 11. julija pred 140 leti navdušila zbrane na železniški postaji Šentjur, tedaj Sveti Jurij ob južni železnici.
Naslednja rubrika nas bo spomnila na bližnjo 80 letnico rojstva vsestranskega glasbenika Bertija Rodoška, ki je delo svoje kariere oddelal tudi v naši radijski hiši. Spomnili se bomo njegovih začetkov in uspešnic o katerih pa nam danes žal ne more več pripovedovati, saj se je poslovil leta 2017.
Tokrat se spominjamo, da je včeraj minilo 109 let od sarajevskega atentata, ki je bil kasneje povod za začetek velikega svetovnega spopada. Izvedeli bomo, kam je bil prestolonaslednik namenjen, ko so ga zadele krogle, in kaj je imel pri tem vrhunski poznavalec ptic, doma povsem blizu nas. Več pa Stane Kocutar z gostom.
V naslednji rubriki bomo spomnili na tradicionalno spominsko srečanje,s katerim se že 39 let vsako leto spomnijo pohorskih podpornikov narodnoosvobodilnega gibanja. Gre za spominsko srečanja na Apnici, na Lobnici nad Rušami, ki tudi letos ne bo izostalo. Povabilo tja je pripravil Stane Kocutar.
Junij nam ponudi priložnost, da se spomnimo inženirja Marija Osane, očeta tehnike prvega slovenskega radia. Letos bo minilo 95 let od začetka radijskega oddajanja pri nas, zato v naslednji rubriki s Stanetom Kocutarjem poglejmo stoletje nazaj v preteklost …
V tokratni rubriki se spominjamo včerajšnjega dneva slovenskih izgnancev in tistih, ki so morali v času druge svetovne vojne po nareku nacističnih zasedbenih oblasti v pol ure vzeti najnujnejše in zapustiti svoje domove.
V današnji zavesti imena Borisa Šnuderla praktično ni več, se je pa – rojeni Mariborčan – z velikimi črkami zapisal v zgodovino naše diplomacije in pomorstva. Velja namreč za enega od arhitektov osimskih sporazumov, pravnih aktov, ki so dokončno potrdili tedaj italijansko-jugoslovansko oziroma danes italijansko-slovensko državno mejo. Nekaj podrobnosti v zvezi z Borisom Šnuderlom je zbral Stane Kocutar.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
V naslednji rubriki se bomo spomnili pravnika, ki je ob Muri v Petanjcih ustvaril živi spomenik 20 stoletja. Gre za dr. Vaneka Šiftarja – rodil se je maja leta 1919, ki je v spomin na grozote druge svetovne vojne ustvaril živi spomenik z drevesi, grmovnicami in materialnimi ostalinami z vseh koncev sveta. Kdo je bil in katere so ključne postaje njegovega življenja ? Stane Kocutar
V naslednji rubriki se bomo spomnili arheologa, ki se je zapisal v zgodovino z najdbami, ki so korenito spremenile pogled na čas zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi.
V avli Filozofske fakultete v Mariboru je na ogled razstava o zelenem kadru – o ljudeh, pretežno s podeželja, ki so se uprli nesmislu prve svetovne vojne in niso hoteli na bojišča. Na Slovenskem je bilo takšno gibanje v času prve svetovne vojne značilno za Trnovski gozd in za Pohorje …
Z Glaserjevim festivalom se je lani v Malečniku odprlo zanimivo poglavje krajevne in tudi širše zgodovine povezane z imenom osebnosti, ki je v drugi polovico 19. stoletja v kraju pustila močan pečat. Tako je nastalo festivalsko dogajanje poimenovano po Marku Glaserju, ki že drugo leto uresničuje žlahtno poslanstvo obujanja spomina ter razumevanja izročila preteklosti in duhovnosti malečniškega okolja. Naslednja rubrika je zato vabilo k udeležbi na katerem izmed dogodkov v Malečniku
V rubriki Poglej in povej tokrat obujamo spomin na Rudolfa Badjuro, imenitnega pisca prvih planinsko - turističnih vodnikov po Sloveniji. Kdo je bil in kaj nam je zapustil?
Tokrat o tem, zakaj so nekateri verski in drugi prazniki na koledarju »pritrjeni« na določena datum, drugi kot npr. velika noč pa se po njem pomikajo. Nekaj besed pa smo namenili tudi reformi koledarja, ki je v naših krajih potekala pred skoraj 440 leti …
V torek bo minilo 140 let od takrat, ko je podjetnik Karel Scherbauma /šerbaum/ v Mariboru vpeljal pomembno novost. Večerni mrak je razsvetlila prva električna žarnica v Mariboru, v tedanjih slovenskih deželah in sploh v tem delu Evrope.
Neveljaven email naslov