Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj je minilo 60 let od takrat ko je Jože Šlibar iz Kovorja pri Kranju postal prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. V Oberstdorfu je tedaj 27-letni študent gozdarstva skočil 141 metrov daleč in s tem za dva metra popravil deset let star rekordni dosežek Finca Tauna Luira. Napovedovalec pod letalnico je tedaj najprej v slovenščini povedal: »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!« Več pa Stane Kocutar v naslednji rubriki …
258 epizod
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Včeraj je minilo 60 let od takrat ko je Jože Šlibar iz Kovorja pri Kranju postal prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. V Oberstdorfu je tedaj 27-letni študent gozdarstva skočil 141 metrov daleč in s tem za dva metra popravil deset let star rekordni dosežek Finca Tauna Luira. Napovedovalec pod letalnico je tedaj najprej v slovenščini povedal: »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!« Več pa Stane Kocutar v naslednji rubriki …
Opozorili smo na zanimiv prikaz arheološke dediščine Slovenskih goric. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Prav v tem času, leta 1941, je potekal prvi val nacističnega izganjanja štajerskih Slovencev v Srbijo. Kako se trenutkov, ko je bilo treba zapustiti dom in prijatelje in oditi v neznano, spominjata tedaj 7-letna deklica in deček iz Maribora – o tem v rubriki Poglej in povej , ki jo pripravlja Stane Kocutar.
Danes mineva 100 let od dne, ko so v Trianonski palači pri Versaillesu antantne sile in njihove zaveznice ter Madžarska kot naslednica v prvi svetovni vojni poražene Avstroogerske, sklenile mirovno pogodbo. Madžarska je z njo izgubila velik del ozemlja in nekaj več kot 3.000.000 prebivalcev. O podrobnostih pa Stane Kocutar.
Tokrat smo se spomnili stoletnice smrti “soškega leva”, generala Svetozarja Boroevića, v času prve svetovne vojne poveljnika avstro-ogrskih enot na soškem bojišču. Pripravil Stane Kocutar.
V drugi polovici meseca maja smo imeli vrsto tako imenovanih okoljskih dnevov. Začeli so se 20. maja s svetovnim dnevom čebel, dan kasneje je sledil evropski dan Nature 2000. Se pa v letošnjem letu spominjamo tudi stoletnice prvega slovenskega naravovarstvenega dokumenta, ki je pozval k varovanju narave, v njem pa je svoje mesto našel tudi žal uničen pragozd na Pohorju. Pripravlja Stane Kocutar
Seznanili se boste, kako so britanski ustvarjalci televizijske serije Great Escapes – Veliki pobegi izvedeli za osvoboditev zavezniških vojnih ujetnikov v Dravski dolini leta 1944 in o tem posneli oddajo. Pripravil Stane Kocutar.
V Mariboru bo jutri minilo 75 let od izida zadnjega časopisa s kljukastim križem na naslovnici, v soboto pa prav toliko let od izida prvega povojnega časopisa, ki je na prvi strani prinesel podobo maršala Tita. O čem sta pred tričetrt stoletja pisala zadnji nemški in prvi povojni slovenski časopis v Mariboru?
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili 160-letnice odprtja tako imenovane francojožefove železniške proge – »Cesarja Ferdinanda Orientalne železnice« od Pragerskega čez Ptuj in Ormož do Čakovca in naprej na Hrvaško in Madžarsko. Ta železniška proga je svetu odprla velik del slovenekga severovzhoda, na njej pa se je zgodila tudi ena najbolj tragičnih železniških nesreč pri nas. Rubriko pripravlja Stane Kocutar
Pisatelj in politik Edvard Kocbek se je rodil leta 1904 pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje. Pridružil se je Osvobodilni fronti in v drugem vojnem letu odšel med partizane. Iz vojnega obdobja so izšli njegovi trije dnevniki: Tovarišija, Slovensko poslanstvo in Listina. Leta 1951 je izšla zbirka štirih novel Strah in pogum; ki je sprožila kritiko in je bila povod, da so ga upokojili in prisilili k trajnem umiku iz političnega življenja. Zapis o Edvardu Kocbeku in njegovi vlogi v duhu današnjega praznika je v pogovoru s prof.dr.Jankom Prunkom pripravil Stane Kocutar.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili predvojnega mariborskega župana doktorja Alojzija Juvana. Pred dnevi je minilo 60 let od njegove smrti. Izvedeli boste, kaj vse iz obdobja njegovega županovanja, ki se je sklenilo z nacistično okupacijo, še danes spominja nanj.
Včeraj je minilo 100 let o začetka velike železničarske stavke, ki se je tragično končala s streljanjem in žrtvami na Zaloški cesti v Ljubljani. V naslednji rubriki boste izvedeli, da je bil nekoč 15. april praznik slovenskih železničarjev, pa tudi, kdo je bil kurjač na parni lokomotivi, čigar rekord je zabeležen v Muzeju južne železnice v Šentjurju pri Celju. Rubriko pripravlja Stane Kocutar
Spomnili smo , da bo jutri minilo 100 let od rojstva Mirka Šoštariča, prvega poklicnega varuha narave in naravne dediščine v Mariboru. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V rubriki Poglej in povej se je Dejan Rat spomnil, da je v torek minilo natanko 40 let od začetka redne strokovne skrbi za najstarejšo trto, na mariborskem Lentu. Kako se je vse skupaj začelo in kdo je bil zraven?
Včeraj je minilo 163 od rojstva teologa in zgodovinarja doktorja Franca Kovačiča, čigar delo in ime sta neločljivo povezana s podobo in pomenom Maribor od prvih let 20. stoletja do današnji dni … Rubriko pripralja Stane Kocutar.
Na Jožefovo pa o Jožetu, ki je ostal zapisan v spominu številnih, ki glasbo ustvarjajo in seveda tistih, ki jo imamo le preprosto – radi. Pripravil Stane Kocutar.
V rubriki Poglej in povej se tokrat spominjamo moža, ki je bil prvak mariborskega gledališča, skoraj dve desetletji zaščitni znak vedrega dela oddaje Mariborski feljton Radia Maribor, po njem pa se imenuje tudi Hram kulture v Selnici ob Dravi.
V rubriki Poglej in povej, vas vabimo k ogledu zanimive razstave v Pokrajinskem arhivu Maribor.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
V rubriki Poglej in povej se bomo pomudili na razstavi o umetnostnem zgodovinarju doktorju Sergeju Vrišerju – ob 100-letnici njegovega rojstva je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor.
Spomnili smo se koroškega skladatelja – samouka, zborovodje in organista Pavla Kernjaka. Izvedeli smo, kakšna je poveza med njegovo pesmijo »Rož, Podjuna, Zila« in tragično usodo koroškega duhovnika Vinka Poljanca, ki je bil doma z Destrnika pri Ptuju.
Neveljaven email naslov