Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Lendavi bodo drevi ob 19. uri predstavili izbor v slovenski jezik prevedene poezije Sándorja Petőfija, največjega madžarskega lirika, ki je povezan tudi z našim okolje,.
253 epizod
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
V Lendavi bodo drevi ob 19. uri predstavili izbor v slovenski jezik prevedene poezije Sándorja Petőfija, največjega madžarskega lirika, ki je povezan tudi z našim okolje,.
V rubriki Poglej in povej tokrat obujamo spomin na ljudsko pisateljico Erno Meško. Svoje življenje je posvetila družini in zemlji, v poznih večernih urah pa je zapisovala svoje misli in jih v dveh knjigah namenila vsem nam … Z njo smo se pogovarjali sredi poletja leta 1993 po izidu druge knjige z naslovom: Še bi vam rada povedala … Rubriko sta pripravila Teo Bostič in Stane Kocutar.
V središču Maribora na Koroški cesti 12 domuje eno najstarejših prostovoljnih gasilskih društev na Slovenskem, ki prav te dni praznuje svoj jubilej. Podorobneje pa v rubriki, ki sta jo pripravila Stane Kocutar in Teo Bostič ….
Pojutrišnjem bo minilo 40 let od takrat, ko je v Pekrah začela delovati obrtna delavnica Alojza Vrbnjaka. V njej se je ustvarjalo skorajda vse povezano s kovinarstvom, a vedno ter čedalje več takega, kar v sebi nosi izročilo pradavnega kovaškega poklica. Mojster Vrbnjak je danes tudi predsednik Cehovskega društva kovačev Slovenije, ki so ga ustanovili prav na njegovo pobudo. V tem času se je prebil med vodilne slovenske predstavnike izumirajočega kovaškega poklica. Podrobneje pa v naslednji rubriki, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
Danes mineva 177 let od rojstva pisatelja Josipa Jurčiča, maja pa bo minilo 140 let od njegove smrti. Spomin nanj je botroval razglasitvi letošnjega leta za Jurčičevo spominsko leto. Avtor prvega slovenskega romana je po časnikarski plati povezan tudi z Mariborom, že leto po smrti pa je na rojstni hiši v Muljavi na Dolenjskem dobil spominsko ploščo … Več pa v rubriki Stane Kocutar.
Včeraj je minilo 60 let od takrat ko je Jože Šlibar iz Kovorja pri Kranju postal prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. V Oberstdorfu je tedaj 27-letni študent gozdarstva skočil 141 metrov daleč in s tem za dva metra popravil deset let star rekordni dosežek Finca Tauna Luira. Napovedovalec pod letalnico je tedaj najprej v slovenščini povedal: »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!« Več pa Stane Kocutar v naslednji rubriki …
Pred dnevi je minilo 90 let od rojstva žal že pokojnega celjskega atleta Stanka Lorgerja, ki je leta 1958 presenetil s prvo slovensko srebrno kolajno s svetovnega prvenstva v Stockholmu. Teden dni kasneje pa je čas 14, 1 izboljšal na domačem stadionu v Celju in postavil jugoslovanski državni rekord, ki je veljal kar 18 let. Rubriko sta pripravila Teo Bostič in Stane Kocutar.
Danes o tem zakaj je bil današnji dan pred sedemdesetimi leti v Mariboru in na Pohorju poln veselega smučarskega vznemirjenja in zakaj je prav, da se spomnimo vse tistih – ključnih in danes žal že brezimnih junakov pohorskega podviga iz leta 1951. Pripravil Stane Kocutar.
Letos mineva 30 let od slovenske osamosvojitve. Pred obdobjem vojne smo doživeli »pekrske dogodke«. Poveljnik, ki so ga armadni specialci ugrabili na pogajanjih v stavbi mariborske, tedaj občinske skupščine, je imel takrat 51 let. V torek jih je v Murski Soboti dopolnil 81.
Maribor je pred 140 leti dobil prvo mestno organizacijo Rdečega križa. Njena predhodnica je bila oblikovana že prej – v podobi ženskega društva za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ter vdovam in sirotam padlih. Nadgradnjo slednjega pa pomeni prav organizacija Rdečega križa …. Podrobneje pa v naslednji rubriki Stane Kocutar.
Jože Gregorc v Mariboru ni bil le legendarni vodja Moškega pevskega zbora Slava Klavora, bil je tudi ustanovitelj orkestra in zbora Radia Maribor. To pa še ni vse. Bil je tudi skladatelj zborovskih skladb, za zbore pa je priredil tudi precejšnje število ljudskih pesmi. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot glasbeni pedagog, skladatelj, solopevec in violinist. Spomnili se ga bomo v naslednji rubriki. Stane Kocutar.
Prihodnji teden bo minilo 149 let od rojstva slovitega arhitekt, oblikovalec in urbanist svetovnega slovesa Jožeta Plečnika, ki je sledi svoje ustvarjalnosti zapustil v Ljubljani, na Dunaju, v Pragi, pa tudi v prekmurski Bogojini. Prav bogojinski sledi bomo v rubriki Staneta Kocutarja namenili osrednjo pozornost ….
Včeraj je minilo 75 let od takrat, ko se je v etru Radia Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. Zgodilo se je na javni prireditvi v Borovljah, ki jo je prenašal radio. Tako se začenja slovenska radijska zgodba na avstrijskem Koroškem, ki – ne brez vzponov in padcev živi že tri četrtine stoletja. Stane Kocutar.
V tokratni rubriki bomo izvedeli zakaj je koledar mnogo več kot kartonček, tokovnik ali stenska različica s prijetnimi fotografijami za vsak mesec posebej. O zgodovinskem razvoju koledarja obstajajo zajetne knjige in del tam zapisanega spomina je Stane Kocutar strnil v naslednjo rubriko.
Božič je tudi pri nas tradicionalni praznik. Zakaj je bil moteč za povojno oblast, ki ga je leta 1953 črtala s seznama prazničnih in dela prostih dni? Na to vprašanje smo odgovorili v rubriki Poglej in povej.
Minilo je 80 let od smrti dr. Antona Korošca – vodilnega slovenskega politika med obema svetovnima vojnama. V rubriki Poglej in povej smo tokrat izvedeli, od kod Korošec izhaja in kaj je bilo značilno za njegovo otroštvo oziroma mladost.
Med slovenskimi agronomi, ki so se ukvarjali z vinsko trto je tako ime inženir Ivo Zupanič, ki se je rodil leta 1890 v Vajgnu pri Jarenini. Bil je spoštovana osebnost in sredi sedemdesetih let se ga je v strokovni in širši javnosti spontano oprijel naziv: nestor slovenskega vinogradništva. Pripravil Stane Kocutar.
Danes je »Ta veseli dan kulture«. Letos se spominjamo 220-te obletnice rojstva našega največjega pesnika. Francetu Prešernu je posvečena vrsta spomenikov, po njem poimenovanih ulic in trgov; najbrž pa niste vedeli, da se po njem imenuje tudi vrtnica »Prešeren« – prva slovenska sorta vrtnic. Pripravil Stane Kocutar.
V rubriki Poglej in povej boste slišali kdo je bil stotnik Edvard Vaupotič, ki je v ključnem času stal ob strani generalu Rudolfu Maistru in kasneje vzpostavil mrežo zaupnikov znotraj vrst nemško-avstrijske mestne varnostne straže. Pred dnevi je v Mariboru dobil spominsko znamenje. Pripravil Stane Kocutar.
Pred nami je rubrika Poglej in povej, v kateri razkrivamo, kdo je na današnji dan pred 87. prejel listino prvega častnega občana Maribora po prvi svetovni vojni. Stane Kocutar.
V ponedeljek je minilo 100 let od rojstva muzealca ter kulturnega in umetnostnega zgodovinarja dr. Sergeja Vrišerja. V Mariboru in Sloveniji je zapustil bogate sledi svojega dela. Prav zato so mu v Pokrajinskem muzeju Maribor pripravili razstavo, ki bo na ogled tudi v drugih slovebskih krajih. Več pa v naslednji rubriki Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov