Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trajnostna urbana strategija

28.04.2015

Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.

Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti?

Mestne občine v Sloveniji v okviru teritorialnega dialoga z ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij. Njihovi cilji so: razvoj oziroma prenova degradiranih območij, ustvarjanje novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja.

Študenti raziskovalci z mednarodnega inštituta za industrijsko okoljsko ekonomijo na univerzi v Lundu opozarjajo, da bi morale predvsem občine komunicirati s predstavniki podjetij.

“Ko imate okoljsko izobraženo prebivalstvo, kar drži tudi za  Slovenijo, se velikokrat zgolj na prvi pogled zdi, da skrb za okolje prinaša dodatne stroške. A gre zgolj za začetni vložek v, denimo, energetsko prenovo hiš – ta strošek se bo čez čas povrnil, njegov učinek pa se bo odražal tako v družbi kot v okolju. Pomembno je, da to sporočimo državljanom.”

– Caroline Westblum, študentka raziskovalka

Čeprav smo govorili zgolj o enajstih mestnih občinah, eden izmed ciljev tudi v prihodnje ostaja sprejetje trajnostnih urbanih strategij za vsa slovenska mesta. Le tako bomo morda nekoč v naši državi lahko govorili o uspešnem zelenem preboju.


Poslovne krivulje

624 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Trajnostna urbana strategija

28.04.2015

Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.

Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti?

Mestne občine v Sloveniji v okviru teritorialnega dialoga z ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij. Njihovi cilji so: razvoj oziroma prenova degradiranih območij, ustvarjanje novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja.

Študenti raziskovalci z mednarodnega inštituta za industrijsko okoljsko ekonomijo na univerzi v Lundu opozarjajo, da bi morale predvsem občine komunicirati s predstavniki podjetij.

“Ko imate okoljsko izobraženo prebivalstvo, kar drži tudi za  Slovenijo, se velikokrat zgolj na prvi pogled zdi, da skrb za okolje prinaša dodatne stroške. A gre zgolj za začetni vložek v, denimo, energetsko prenovo hiš – ta strošek se bo čez čas povrnil, njegov učinek pa se bo odražal tako v družbi kot v okolju. Pomembno je, da to sporočimo državljanom.”

– Caroline Westblum, študentka raziskovalka

Čeprav smo govorili zgolj o enajstih mestnih občinah, eden izmed ciljev tudi v prihodnje ostaja sprejetje trajnostnih urbanih strategij za vsa slovenska mesta. Le tako bomo morda nekoč v naši državi lahko govorili o uspešnem zelenem preboju.


08.04.2014

Zelena luč za zeleno gospodarstvo

Prižigamo zeleno luč za zeleno in krožno gospodarstvo. Kriza, odvisnost od uvoza surovin in čedalje bolj globalna konkurenca kažejo, da je model "naravni viri-izdelek-odpadek" zastarel. Kot šaljivo izpostavlja direktor Centra za ravnanje z odpadki Puconci Franc Cipot: "To več niso odpadki, to je nekaj zelo pametnega. Zaposlenih imamo 70 ljudi in če bo šlo tako naprej, bomo zmagali in bomo imeli na koncu marmelado."


01.04.2014

Tehniška univerza v Berlinu

Ena od treh velikih univerz v nemški prestolnici postaja evropska Silicijeva dolina. Sogovornik: prof. dr. Jörg Steinbach, predsednik Tehniške univerze v Berlinu.


18.03.2014

Kako po denar v davčne oaze?

Kako vrniti denar, ki so ga iz Slovenije odnesli v tujino? Poleg strašljivih številk o skrivnih mednarodnih finančnih mahinacijah in megalomanski industriji z največjimi denarnimi tokovi, ki izginjajo v brezdanje žepe pohlepnežev, smo poiskali tudi možne rešitve - pri Jamesu Henryju, razgaljevalcu tovrstnega kriminala.


11.03.2014

Mladi in delodajalci za skupno mizo

Število brezposelnih mladih na trgu se vztrajno povečuje. Delež teh je bil tako februarja več kot 26-odstoten, kar je za deset odstotkov več kot lani ta čas. Na trgu dela je kar nekaj pobud, kako razraščanje brezposelnosti med mladimi zajeziti. Pred dnevi so tako člani Zaposlitvenega kluba Ljubljana–Rakovnik, nad katerim bdi zavod Nefiks, pripravili inovativno srečanje mladih iskalcev zaposlitve pod naslovom »Pravi – praktične rešitve aktualnih in velikih izzivov«.


03.03.2014

Non stop kurent

Poslovna pobuda, povezana s kurentom, seveda prihaja s Ptuja. Kurent je eden osrednjih zaščitnih znakov Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric; sprva je nastopal kot spremljevalec skupine oračev, danes pa je na pohodu kot samostojna maska, ki nastopa v skupinah. Glas o njej je segel tudi v tujino, vendar je turist zunaj pustne sezone ne more doživeti. In prav na tej točki se je rodila vznemirljiva zamisel o projektu Non stop kurent.


25.02.2014

Slovenci, okrepite duh podjetništva!

Izraelec Dan Shechtman je leta 2011dobil Nobelovo nagrado za odkritje tako imenovanih kvazikristalov. V Sloveniji opaža neugodno demografsko sliko, ob čemer nam svetuje povečanje rodnosti, sprostitev prostega trga, zmanjšanje korupcije in predvsem okrepitev duha podjetništva. Schechtman že od leta 1987 predava podjetništvo, več kot deset tisoč mladih znanstvenikov in inženirjev je do zdaj spodbudil k vstopu na trg in drznosti, da na njem obstanejo. Zakaj je podjetništvo tako pomembno in kako je preoblikovalo sliko Izraela?


11.02.2014

Je žledolom priložnost za lesna podjetja?

Predstavljamo pobudo podjetja LESNA TIP.iz Otiškega vrha pri Dravogradu.


04.02.2014

Kako javni dolg vpliva na naša življenja?

Slovenija je zadolžena, a prav tako, pravzaprav še v večji meri so zadolžene druge države, s katerimi se primerjamo. Vendar je to kvečjemu slaba tolažba. Naraščanje slovenskega javnega dolga je alarmantno.


28.01.2014

Evropski denar za slovenske kulturne ustvarjalce

Z novim evropski programom sofinanciranja Ustvarjalna Evropa, ki bo izpeljan v obdobju od 2014 do 2020, bo slovenskim ustvarjalcem na voljo dodaten denar. Kako uspešni smo bili pri črpanju evropskih sredstev na področju kulture v preteklosti in kakšen je obet prihodnosti in tudi o izkušnjah slovenskih mladih ustvarjalcev.


21.01.2014

Kurtoš Kalač

Zgodba o mednarodnem grozdu garažnih podjetij, ki se ukvarja s prodajo opreme za peko tradicionalne madžarske jedi oziroma peciva, tako imenovanega "kurtoš kalač".


14.01.2014

Brez strahu z Jerryjem Colonno

Negotovost in strah nista najboljša popotnika pri uresničevanju idej, a sta pri nas zelo zakoreninjena. Ameriški investitor in mentor Jerry Collona je prepričan, da nam lahko uspe.


07.01.2014

Obveznosti v novem davčnem letu

Moramo letos vedeti kaj novega o davčnih obveznostih?


24.12.2013

Čas je za pametno rast

Evropska unija želi s strategijo Evropa 2020 spremeniti evropski model gospodarske rasti in ustvariti pogoje za t. i. pametno rast in razvoj. Ukrepi naj bi tudi slovensko gospodarstvo vrnili v konkurenčno tekmo, predvsem na področju razvoja in inovacij, kjer so nas globalne tekmice v zadnjih letih prehitevale po levi in desni. Na kakšni poti proti "pametni rasti" smo trenutno in kaj delamo najbolj narobe?


17.12.2013

Podjetništvo v kulturi

Za ometom kulturnih prireditev in umetniških izdelkov deluje sistem vrednot in uveljavljanja moči. Več o tem kulturni menedžer Dušan Hedl s knjigo Podjetništvo v kulturi, kjer je pod drobnogled vzel predvsem organizacijski ustroj javnih kulturnih zavodov.


07.12.2013

Davčno okolje

Davčno okolje je izrazito negotovo, meni 70% domačih podjetjih. O davčnem okolju in izsledkih ankete v Sloveniji.


03.12.2013

Pankaj Ghemawat

Globalni strateg, ki trdi, da svet ni tako globaliziran kot mislimo. Bil je najmlajši profesor na Harvardski poslovni šoli. Zdaj uči v Španiji.


26.11.2013

Startup vikend Slovenija

Vikendi niso le za žur, ampak tudi za ustanavljanje podjetij. To je ta konec tedna ugotavljalo več kot 300 študentov v petih slovenskih mestih. Kakšen bo izplen vikenda? Študent ljubljanske Ekonomske fakultete David Arnež pravi, da je dobil ogromno povratnih informacij in kopico uporabnih znanj. Se da podjetniško idejo uresničiti v enem vikendu? Kaj za spodbujanje podjetnosti mladih počne Agencija SPIRIT?


19.11.2013

Družinska podjetja

Družinska podjetja so bolj odporna na krizo, a to še ni razlog za praznovanje. Težave, ki prežijo nanje, niso le posledica zaostrenih gospodarskih razmer, ampak tudi vgrajene "sistemske napake" - prenosa lastništva na drugo generacijo.


12.11.2013

Več posla, manj države!

V Sloveniji premoremo tako dobre ideje kot vrhunske znanstvenike, a ne znamo ustvariti velike poslovne zgodbe o uspehu. Zakaj? Pogovorjamo se z dr. Zevom Gurionom, izvršnim direktorjem ameriškega podjetniškega pospeševalnika Akron, ki je pred kratkim gostoval v Ljubljani.


05.11.2013

Množično financiranje - crowdfunding

Mislite, da nimate denarja za svoj genialni projekt? Razmislite še enkrat! “Že v prvih 17. urah smo zbrali 15.000 dolarjev.” To so izkušnje ustvarjalcev pametnega obeska Chipolo pri nabiranju sredstev na platformi Kickstarter. Crowdfunding oziroma množično financiranje je eden najbolj obetavnih načinov za zbiranje zagonskih sredstev. Luka Piškorič, soustanovitelj iniciative Crowdfunding.si, poudarja, da je bilo lani za nove poslovne priložnosti na voljo skoraj tri milijarde dolarjev, letos pa naj bi se številka povzela že na pet milijard.


Stran 16 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov