Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.

Mladi z vajeništvom pridobijo izkušnje, podjetja pa kader za prihodnost

Z resolucijo sprejeta Jamstva za mlade so bila leta 2013 oblikovana priporočila za vse mlajše od 25 let, da v obdobju štirih mesecev po tem, ko postanejo brezposelni ali  se nehajo formalno izobraževati, dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo. Slovenija je vajeništvo izvajala do leta 2006.

“Delodajalci so vajence dojemali predvsem kot strošek.”

Boštjan Zgonc, sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport

Utečeno pa je vajeništvo v obliki dualnega sistema izobraževanja že vrsto let v Nemčiji. V tem sistemu posameznik sklene pogodbo z delodajalcem, pri katerem se na delovnem mestu izobražuje od 3 do 4 dni na teden, v okviru šolanja, ki obsega en ali dva dneva na teden, pa mora opraviti izpite, koordinirane na nacionalni ravni.

Poleg pridobljenih izkušenj mladi dobijo tudi plačilo za opravljeno delo, podjetniki pa si tako lahko zagotovijo ustrezen kader za prihodnost. Tudi v času gospodarske oziroma finančne krize.

“Vsa podjetja, ki so med krizo še več vlagala v izobraževanje, so iz krize izšla z veliko prednostjo. Če želimo imeti dobre kadre, moramo vanje vlagati, tudi med krizo.”

Jorg Engelmann, Gospodarska zbornica za München in Zgornjo Bavarsko

V Sloveniji trenutno namesto vajeništva poteka praktično izobraževanje, a je takšno pridobivanje znanj zelo časovno omejeno. Gre za največ 24 tednov praktičnega usposabljanja v treh letih oziroma osem tednov praktičnega usposabljanja na leto.

Številna podjetja si zato želijo spremembe in vnovično uvedbo vajeništva. In le če bodo prevzela odgovornost za vlaganje v vajence, bo Slovenija vajeništvo morda nekoč znova uvedla.