Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.
Mladi z vajeništvom pridobijo izkušnje, podjetja pa kader za prihodnost
Z resolucijo sprejeta Jamstva za mlade so bila leta 2013 oblikovana priporočila za vse mlajše od 25 let, da v obdobju štirih mesecev po tem, ko postanejo brezposelni ali se nehajo formalno izobraževati, dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo. Slovenija je vajeništvo izvajala do leta 2006.
“Delodajalci so vajence dojemali predvsem kot strošek.”
Boštjan Zgonc, sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
Utečeno pa je vajeništvo v obliki dualnega sistema izobraževanja že vrsto let v Nemčiji. V tem sistemu posameznik sklene pogodbo z delodajalcem, pri katerem se na delovnem mestu izobražuje od 3 do 4 dni na teden, v okviru šolanja, ki obsega en ali dva dneva na teden, pa mora opraviti izpite, koordinirane na nacionalni ravni.
Poleg pridobljenih izkušenj mladi dobijo tudi plačilo za opravljeno delo, podjetniki pa si tako lahko zagotovijo ustrezen kader za prihodnost. Tudi v času gospodarske oziroma finančne krize.
“Vsa podjetja, ki so med krizo še več vlagala v izobraževanje, so iz krize izšla z veliko prednostjo. Če želimo imeti dobre kadre, moramo vanje vlagati, tudi med krizo.”
Jorg Engelmann, Gospodarska zbornica za München in Zgornjo Bavarsko
V Sloveniji trenutno namesto vajeništva poteka praktično izobraževanje, a je takšno pridobivanje znanj zelo časovno omejeno. Gre za največ 24 tednov praktičnega usposabljanja v treh letih oziroma osem tednov praktičnega usposabljanja na leto.
Številna podjetja si zato želijo spremembe in vnovično uvedbo vajeništva. In le če bodo prevzela odgovornost za vlaganje v vajence, bo Slovenija vajeništvo morda nekoč znova uvedla.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.
Mladi z vajeništvom pridobijo izkušnje, podjetja pa kader za prihodnost
Z resolucijo sprejeta Jamstva za mlade so bila leta 2013 oblikovana priporočila za vse mlajše od 25 let, da v obdobju štirih mesecev po tem, ko postanejo brezposelni ali se nehajo formalno izobraževati, dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo. Slovenija je vajeništvo izvajala do leta 2006.
“Delodajalci so vajence dojemali predvsem kot strošek.”
Boštjan Zgonc, sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
Utečeno pa je vajeništvo v obliki dualnega sistema izobraževanja že vrsto let v Nemčiji. V tem sistemu posameznik sklene pogodbo z delodajalcem, pri katerem se na delovnem mestu izobražuje od 3 do 4 dni na teden, v okviru šolanja, ki obsega en ali dva dneva na teden, pa mora opraviti izpite, koordinirane na nacionalni ravni.
Poleg pridobljenih izkušenj mladi dobijo tudi plačilo za opravljeno delo, podjetniki pa si tako lahko zagotovijo ustrezen kader za prihodnost. Tudi v času gospodarske oziroma finančne krize.
“Vsa podjetja, ki so med krizo še več vlagala v izobraževanje, so iz krize izšla z veliko prednostjo. Če želimo imeti dobre kadre, moramo vanje vlagati, tudi med krizo.”
Jorg Engelmann, Gospodarska zbornica za München in Zgornjo Bavarsko
V Sloveniji trenutno namesto vajeništva poteka praktično izobraževanje, a je takšno pridobivanje znanj zelo časovno omejeno. Gre za največ 24 tednov praktičnega usposabljanja v treh letih oziroma osem tednov praktičnega usposabljanja na leto.
Številna podjetja si zato želijo spremembe in vnovično uvedbo vajeništva. In le če bodo prevzela odgovornost za vlaganje v vajence, bo Slovenija vajeništvo morda nekoč znova uvedla.
Kako uresničimo svoje želje in dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili pri načrtovanju svoje kariere? Kdo nam lahko pri tem pomaga?
Pa vas sploh lahko? Nadzor nad zaposlenimi z video nadzorom je v veliki večini primerov neupravičen
Podjetja morajo v register vpisati vse posameznike, ki imajo več kot 25-odstotne deleže v podjetju, a v praksi ni vedno tako
Delodajalci bi morali vlagati v razvoj svojih kadrov in uvajati ukrepe s katerimi bodo lahko zadržali mlajše in starejše delavce
Tudi za leto 2018 finančniki svetujejo, da se držimo strategije, ki velja že desetletja: to je razpršitev premoženja
Na kakšen način delujejo projekti, ki so si jih zamislili študenti in se preko fakultet povezali s podjetji, da so ideje resnično zaživele? Osnovni namen razpisa Po kreativni poti do znanja je bil prav povezovanje gospodarstva z visokim šolstvom in znanstveno-raziskovalno sfero. V 212 projektih so delovale interdisciplinarne ekipe študentov, raziskovalcev, visokošolskih profesorjev in delovnih mentorjev iz raznolikih podjetij. Ker novo leto prinaša nova nov razpis za sredstva, bomo v tokratnih Poslovnih krivuljah slišali izkušnje vpletenih v projekte in njihov pogled na interdisciplinarno povezovanje.
Nashville, mesto glasbe in prestolnica countrya, želi postati najbolj podjetnicam in zagonskim podjetjem prijazno mesto v ZDA
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteta za računalništvo in informatiko sta se pred tremi leti preselili v nove prostore. Ta evropski projekt je vzorčni prikaz naložbe, ki poraja odlične vsebine.
Mobilna denarnica mBills stremi k temu, da bi celotno vsebino klasične denarnice popolnoma prenesla v eno mobilno rešitev
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Jeramie McPeek o tem, kako strateško omrežiti navijače, športnike in sponzorje
Ena od možnosti kako priti do novih podjetniških znanj in inovativnih poslovnih zamisli, je program Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim, brezposelnim, zaposlenim in drugim omogoča do pol letno izmenjavo in usposabljanje v eni od držav EU.
Slovenska podjetja z znanjem, veščinam in kompetencami posameznika in celotnega kolektiva slabo upravljajo in vanj ne vlagajo
Sari Heinilä direktorica v agenciji McCann v Helsinkih stroko nagovarja, naj kompleksnost spremeni v enostavnost, medtem ko gradi kulturo v ustvarjalni organizaciji in vodi ustvarjalne ljudi.
Register, ki deluje pod okriljem Arnesa, letos praznuje 25 let domene .si. Omogoča varen, zanesljiv, neprekinjen in stabilen kotiček slovenskega interneta v svetu in skrbi za več kot 125.000 spletnih strani s slovensko domeno. Ima nevidno funkcijo, ki je izjemno pomembna za posameznike, gospodarstvo in javni sektor.
Kanadčan Joël Gagnon je svojo zasebno zbirko namiznih družabnih iger preselil v gostinski lokal. Ugotovil je, da se ljudje ob igranju zabavajo, tam zadržijo dlje časa in več tudi zapravijo. Pravi, da so najbolj priljubljene še vedno družinske oziroma igre za več igralcev, denimo Catan, Risk, Scrabble in Monopoly. "Ena od namiznih družabnih iger, ki bo zaznamovala naslednja leta, pa je Code Names. Zelo priljubljena vohunska igra s Češke."
Chelsea Rustrum deli vse! Od oblačil do avtomobila in stanovanja. Čeprav lastnik njenega stanovanja v San Franciscu nad tem ni navdušen. Tako Chelsea na svoji koži spoznava, da so predpisi povezani z ekonomijo delitve lahko zelo nedorečeni ali omejujoči. Deli tudi svoje znanje, saj sodeluje z zagonskimi podjetji in korporacijami. Med njenimi najbolj znanimi strankami je platforma Couchsurfing.
Gospodarska rast v letošnjem letu je najvišja v zadnjih 10 letih, po ocenah UMAR-ja naj bi dosegla 4,4 odstotke. Optimistični so izvozniki, potrošniki, optimistično se delijo javna sredstva. Izjemna ni samo Slovenija, optimizem deli tudi regija. Tudi o tem, kje so se v tej rasti zataknile slovenske plače, v pogovoru z Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri Gospodarski Zbornici Slovenije.
Konec maja prihodnje leto začne veljati nova Splošna uredba o varstvu podatkov (DPR), ki določa nova pravila glede varstva osebnih podatkov. Čeprav se zdi časa dovolj, ga za prilagoditev poslovanja podjetij že počasi zmanjkuje. Nekaj nasvetov, ki zadevajo varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostega pretoka takih podatkov, so zato pripravili tudi v Uradu Informacijske pooblaščenke. O njih je spregovorila Alenka Jerše.
Neveljaven email naslov