Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.
"Prihodnost je v švedskem modelu 6-urnega delovnika"
Na letošnjem oglaševalskem festivalu Zlati boben je s svojim predavanjem sodeloval tudi mladi češki ekonomist Tomáš Sedláček. Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je dobila številne prestižne nagrade za filozofski prispevek k ekonomiji.
“Zadovoljstvo je smrt za gospodarsko rast. Motor razvoja je želja, je pohlep, zato je nujno ustvarjati več želja oziroma želeti več želja. Ključno vlogo imajo pri tem tudi umetnost, filmi, mediji in oglaševalci.”
“Če na stanje ekonomije gledamo kot na depresivno, bomo z ukrepi le hitreje pripeljali do maničnega stanja in tako do druge skrajnosti. V obdobju manije, v letih od 2001 do 2008, smo lahko opazili denimo v ZDA ekstremno optimistično dojemanje sedanjosti in prihodnosti, učinkovitost je bila na vrhuncu, kreativnost tudi, brezposelnost zanemarljiva, rast fantastična; merili smo čezmerno porabo in potrošnjo. In to je bil ravno pravi trenutek, da se vse sesuje v prah.”
Sedláček poudarja, da je prihodnost v švedskem modelu 6-urnega delovnika: “Izgoreli ljudje ne koristijo družbi, temveč so njeno breme, strošek. Zato je švedski model privlačen. Bo pa težko vdahniti življenje tej super ideji, saj so nam oprali možgane z idejo, da moramo delati več in več. Seveda pri tem niso pomislili, da lahko povečamo svojo učinkovitost in naredimo enako ali celo več, če smo bolj spočiti, bolj umirjeni in zadovoljni.”
“Države izgubljajo moč. V ospredje prihajajo naddržavne teme, kot so begunska kriza, finančna, ekološka kriza, finančna regulacija ipd. Probleme, ki nas zadevajo in nam krojijo življenje, razrešujejo naddržavne institucije. Ali povedano drugače: države izgubljajo svoje teme.”
“Vizionarski voditelj se bo rodil, ko se bo rodil problematični vodja. Pozicija lahko dobro dela le, če ima težavno opozicijo. Mislim, da bi lahko v takšnem položaju do izraza prišle manjše države.”
Doda še, da v Evropski uniji navsezadnje ne merimo mišic z vojaško opremo, ampak z močjo idej.
“Švica je sicer bogata država, ampak če greš v Švico, tam kvečjemu dobiš pretirano drago pivo. In vi tega nočete. Torej, zakaj ste želeli postati Švica, če v resnici niste želeli postati Švica?! Vaše sanje so bile obsojene na propad. Postavljanje previsokih ciljev je mučenje samega sebe.”
Na festivalu Zlati boben je Sedláček najbolj navdušil z idejo o postkoitalni otožnosti, do katere je privedel kapitalizem. Da počasi prihajamo do silno neugodnega stanja, ko čutimo pomanjkanje želja, saj smo si že vse želje izpolnili. Kaj pa zdaj? Je odgovor v večji kreativnosti oglaševalcev? Morda. Tudi.
628 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.
"Prihodnost je v švedskem modelu 6-urnega delovnika"
Na letošnjem oglaševalskem festivalu Zlati boben je s svojim predavanjem sodeloval tudi mladi češki ekonomist Tomáš Sedláček. Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je dobila številne prestižne nagrade za filozofski prispevek k ekonomiji.
“Zadovoljstvo je smrt za gospodarsko rast. Motor razvoja je želja, je pohlep, zato je nujno ustvarjati več želja oziroma želeti več želja. Ključno vlogo imajo pri tem tudi umetnost, filmi, mediji in oglaševalci.”
“Če na stanje ekonomije gledamo kot na depresivno, bomo z ukrepi le hitreje pripeljali do maničnega stanja in tako do druge skrajnosti. V obdobju manije, v letih od 2001 do 2008, smo lahko opazili denimo v ZDA ekstremno optimistično dojemanje sedanjosti in prihodnosti, učinkovitost je bila na vrhuncu, kreativnost tudi, brezposelnost zanemarljiva, rast fantastična; merili smo čezmerno porabo in potrošnjo. In to je bil ravno pravi trenutek, da se vse sesuje v prah.”
Sedláček poudarja, da je prihodnost v švedskem modelu 6-urnega delovnika: “Izgoreli ljudje ne koristijo družbi, temveč so njeno breme, strošek. Zato je švedski model privlačen. Bo pa težko vdahniti življenje tej super ideji, saj so nam oprali možgane z idejo, da moramo delati več in več. Seveda pri tem niso pomislili, da lahko povečamo svojo učinkovitost in naredimo enako ali celo več, če smo bolj spočiti, bolj umirjeni in zadovoljni.”
“Države izgubljajo moč. V ospredje prihajajo naddržavne teme, kot so begunska kriza, finančna, ekološka kriza, finančna regulacija ipd. Probleme, ki nas zadevajo in nam krojijo življenje, razrešujejo naddržavne institucije. Ali povedano drugače: države izgubljajo svoje teme.”
“Vizionarski voditelj se bo rodil, ko se bo rodil problematični vodja. Pozicija lahko dobro dela le, če ima težavno opozicijo. Mislim, da bi lahko v takšnem položaju do izraza prišle manjše države.”
Doda še, da v Evropski uniji navsezadnje ne merimo mišic z vojaško opremo, ampak z močjo idej.
“Švica je sicer bogata država, ampak če greš v Švico, tam kvečjemu dobiš pretirano drago pivo. In vi tega nočete. Torej, zakaj ste želeli postati Švica, če v resnici niste želeli postati Švica?! Vaše sanje so bile obsojene na propad. Postavljanje previsokih ciljev je mučenje samega sebe.”
Na festivalu Zlati boben je Sedláček najbolj navdušil z idejo o postkoitalni otožnosti, do katere je privedel kapitalizem. Da počasi prihajamo do silno neugodnega stanja, ko čutimo pomanjkanje želja, saj smo si že vse želje izpolnili. Kaj pa zdaj? Je odgovor v večji kreativnosti oglaševalcev? Morda. Tudi.
Neveljaven email naslov