Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.
"Prihodnost je v švedskem modelu 6-urnega delovnika"
Na letošnjem oglaševalskem festivalu Zlati boben je s svojim predavanjem sodeloval tudi mladi češki ekonomist Tomáš Sedláček. Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je dobila številne prestižne nagrade za filozofski prispevek k ekonomiji.
“Zadovoljstvo je smrt za gospodarsko rast. Motor razvoja je želja, je pohlep, zato je nujno ustvarjati več želja oziroma želeti več želja. Ključno vlogo imajo pri tem tudi umetnost, filmi, mediji in oglaševalci.”
“Če na stanje ekonomije gledamo kot na depresivno, bomo z ukrepi le hitreje pripeljali do maničnega stanja in tako do druge skrajnosti. V obdobju manije, v letih od 2001 do 2008, smo lahko opazili denimo v ZDA ekstremno optimistično dojemanje sedanjosti in prihodnosti, učinkovitost je bila na vrhuncu, kreativnost tudi, brezposelnost zanemarljiva, rast fantastična; merili smo čezmerno porabo in potrošnjo. In to je bil ravno pravi trenutek, da se vse sesuje v prah.”
Sedláček poudarja, da je prihodnost v švedskem modelu 6-urnega delovnika: “Izgoreli ljudje ne koristijo družbi, temveč so njeno breme, strošek. Zato je švedski model privlačen. Bo pa težko vdahniti življenje tej super ideji, saj so nam oprali možgane z idejo, da moramo delati več in več. Seveda pri tem niso pomislili, da lahko povečamo svojo učinkovitost in naredimo enako ali celo več, če smo bolj spočiti, bolj umirjeni in zadovoljni.”
“Države izgubljajo moč. V ospredje prihajajo naddržavne teme, kot so begunska kriza, finančna, ekološka kriza, finančna regulacija ipd. Probleme, ki nas zadevajo in nam krojijo življenje, razrešujejo naddržavne institucije. Ali povedano drugače: države izgubljajo svoje teme.”
“Vizionarski voditelj se bo rodil, ko se bo rodil problematični vodja. Pozicija lahko dobro dela le, če ima težavno opozicijo. Mislim, da bi lahko v takšnem položaju do izraza prišle manjše države.”
Doda še, da v Evropski uniji navsezadnje ne merimo mišic z vojaško opremo, ampak z močjo idej.
“Švica je sicer bogata država, ampak če greš v Švico, tam kvečjemu dobiš pretirano drago pivo. In vi tega nočete. Torej, zakaj ste želeli postati Švica, če v resnici niste želeli postati Švica?! Vaše sanje so bile obsojene na propad. Postavljanje previsokih ciljev je mučenje samega sebe.”
Na festivalu Zlati boben je Sedláček najbolj navdušil z idejo o postkoitalni otožnosti, do katere je privedel kapitalizem. Da počasi prihajamo do silno neugodnega stanja, ko čutimo pomanjkanje želja, saj smo si že vse želje izpolnili. Kaj pa zdaj? Je odgovor v večji kreativnosti oglaševalcev? Morda. Tudi.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.
"Prihodnost je v švedskem modelu 6-urnega delovnika"
Na letošnjem oglaševalskem festivalu Zlati boben je s svojim predavanjem sodeloval tudi mladi češki ekonomist Tomáš Sedláček. Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je dobila številne prestižne nagrade za filozofski prispevek k ekonomiji.
“Zadovoljstvo je smrt za gospodarsko rast. Motor razvoja je želja, je pohlep, zato je nujno ustvarjati več želja oziroma želeti več želja. Ključno vlogo imajo pri tem tudi umetnost, filmi, mediji in oglaševalci.”
“Če na stanje ekonomije gledamo kot na depresivno, bomo z ukrepi le hitreje pripeljali do maničnega stanja in tako do druge skrajnosti. V obdobju manije, v letih od 2001 do 2008, smo lahko opazili denimo v ZDA ekstremno optimistično dojemanje sedanjosti in prihodnosti, učinkovitost je bila na vrhuncu, kreativnost tudi, brezposelnost zanemarljiva, rast fantastična; merili smo čezmerno porabo in potrošnjo. In to je bil ravno pravi trenutek, da se vse sesuje v prah.”
Sedláček poudarja, da je prihodnost v švedskem modelu 6-urnega delovnika: “Izgoreli ljudje ne koristijo družbi, temveč so njeno breme, strošek. Zato je švedski model privlačen. Bo pa težko vdahniti življenje tej super ideji, saj so nam oprali možgane z idejo, da moramo delati več in več. Seveda pri tem niso pomislili, da lahko povečamo svojo učinkovitost in naredimo enako ali celo več, če smo bolj spočiti, bolj umirjeni in zadovoljni.”
“Države izgubljajo moč. V ospredje prihajajo naddržavne teme, kot so begunska kriza, finančna, ekološka kriza, finančna regulacija ipd. Probleme, ki nas zadevajo in nam krojijo življenje, razrešujejo naddržavne institucije. Ali povedano drugače: države izgubljajo svoje teme.”
“Vizionarski voditelj se bo rodil, ko se bo rodil problematični vodja. Pozicija lahko dobro dela le, če ima težavno opozicijo. Mislim, da bi lahko v takšnem položaju do izraza prišle manjše države.”
Doda še, da v Evropski uniji navsezadnje ne merimo mišic z vojaško opremo, ampak z močjo idej.
“Švica je sicer bogata država, ampak če greš v Švico, tam kvečjemu dobiš pretirano drago pivo. In vi tega nočete. Torej, zakaj ste želeli postati Švica, če v resnici niste želeli postati Švica?! Vaše sanje so bile obsojene na propad. Postavljanje previsokih ciljev je mučenje samega sebe.”
Na festivalu Zlati boben je Sedláček najbolj navdušil z idejo o postkoitalni otožnosti, do katere je privedel kapitalizem. Da počasi prihajamo do silno neugodnega stanja, ko čutimo pomanjkanje želja, saj smo si že vse želje izpolnili. Kaj pa zdaj? Je odgovor v večji kreativnosti oglaševalcev? Morda. Tudi.
Med poslovnimi krivuljami tokrat intervju z Davidom Berriejem o socialnem podjetništvu.
Akcija! Za spremembo s tem ne mislimo znižanja cen. Predstavljamo model akcijskega učenja, s katerim rešujemo pomembne izzive v podjetjih in organizacijah. Problemi, ki jih lahko rešujemo z akcijskim učenjem so takšni, da imajo številne različne odgovore. In ne le to. Vsi so lahko pravilni, pravi Christine Abbott.
Ob perečem problemu brezposelnosti mladih v EU so medalje s tekmovanj v znanju in poklicnih spretnostih lahko prednost. Jih tako dojemajo tudi delodajalci?
V poslovnih krivuljah smo predstavili tri slovenska podjetja, ki so prepoznala koristi v aktivnemu upravljanju s starejšimi zaposlenimi.
V trgovini Zoofa se združujejo slovenski oblikovalci s področja mode in uporabne umetnosti. Zadruga oblikovalcev in ustvarjalcev je tudi prostor za pogovore, sodelovanja in stilske rešitve. Kaj pa konkurenca in preživetje, enajst svežih in unikatnih blagovnih znamk namreč ne podpira masovne proizvodnje…
Pogovarjali smo se z mislecem, zdravnikom in psihologom dr. Edwardom de Bonom, ki poudarja, da moramo razmišljanje kot predmet uvesti v izobraževalne ustanove.
Če organizacija temelji na zadovoljnih delavcih, odprtem dialogu, inovativnosti in razvoju, je uspeh zagotovljen, pravijo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Njihov kavni avtomat, v katerem je več kot 500 sestavnih delov, je povezan s kar štirimi inovacijami. Razvili so ga s pomočjo evropskih sredstev, v projektu je sodelovalo 40 strokovnjakov.
Slovenija to jesen tako kot ostale države EU prehaja na nov sistem izračunavanja nacionalnih računov (BDP) ESR2010. Kakšne spremembe prinaša nova metodologija smo ugotavljali v poslovnih krivuljah.
Ste že kdaj pomislili, da moramo pri določenih storitvah v javni upravi izpolniti preveč obrazcev? Da javni uslužbenci niso dovolj motivirani ali pa da se ne povezujejo dovolj med seboj? Ali pa zgolj o tem, da bi lahko nekatere storitve lahko bile enostavnejše, uporabniku bolj prijazne? Tako razmišljajo tudi motivirani mladi Slovenci, ki prihajajo z idejami, kako izboljšati javno upravo.
Evropska unija išče ukrepe za zmanjševanje grozljivih številk o brezposelnosti mladih. Teh je bilo v Sloveniji aprila letos med 15. in 29. letom starosti več 30.000. Kakšne so priložnosti za mlade v letu 2014 in kako lahko izkoristite 15,2 milijona evrov, s katerimi evropski socialni sklad spodbuja zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje?
Skriti zmagovalci so visoko specializirana podjetja z velikim tržim deležem in nadvse inovativnimi izdelki. Zelo verjetno ne poznate niti podjetja niti izdelka, ga pa uporabljate. Skriti zmagovalci tudi v krizi ustvarjajo nova delovna mesta in zelo veliko delajo. "Direktor nekega skritega zmagovalca mi je dejal, da najamejo drugega zaposlenega šele tedaj, ko bi potrebovali že tretjega." Odkrito o skritih zmagovalcih dr. Hermann Simon, nemški ekonomist, ki se je prvi lotil preučevanja tovrstnih podjetij.
O različnih vidikih primerjalnega potrošniškega testiranja, ki lahko služi tudi kot pomemben instrument za spodbujanje kakovosti in konkurenčnosti.
Afrika je celina številnih priložnosti, tudi za slovensko gospodarstvo. V središče razvojnega sodelovanja namreč vse bolj stopajo poslovni odnosi. Ob tem pa se odpirajo različna vprašanja. Ameriška organizacija GFI v svojem poročilu ugotavlja, da se je samo iz petih revnih afriških držav v zadnjih desetih letih nezakonito izteklo več kot 60 milijard dolarjev. "Razvite države dajejo pomoč in jo hkrati jemljejo nazaj. Gre za nepredstavljivo hinavščino," nam je povedal predstavnik GFI. O tem, kako brez izkoriščevalskih stranpoti ujeti gospodarske priložnosti, ki jih ponuja Afrika, smo se pogovarjali na tretjih Dnevih Afrike, ki so prejšnji teden potekali v Ljubljani.
Julija lani so se za zaprtimi vrati v Washingtonu začela pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obširnem Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu, krajše TTIP, ki naj bi predstavljal pomemben preboj v svetovni trgovini.
Zdajšnja generacija mladih ni bila vzgojena v podjetniškem duhu, ampak v miselnosti, da jo bo sistem že posrkal, ko pride na trg. Tak je med drugim odgovor mladih na skrb vzbujajoči razkorak med potrebami na trgu dela in njihovo usposobljenostjo, da pri prodoru nanj uspejo. Dobivamo mlade, ki imajo briljantne življenjepise, a so brez pravih izkušenj, poročajo zaposlovalci, ki izobraževalnemu sistemu očitajo premalo aplikativnih znanj.
Kako iz »blata« delati denar ali »krone«, že dobro stoletje vedo v opekarni v Borecih, vasi v občini Križevci pri Ljutomeru. Tamkajšnja ilovica namreč krasi številne strehe tako starih kot novih hiš doma in na tujem. Kljub dejstvu, da pripadajo gradbeništvu, Tondach Slovenija tudi v časih, ko gradbinci v glavnem propadajo, dela z dobičkom.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je kmet tisti, kdor ima zemljo, jo obdeluje in se s tem preživlja. Slabšalni pomen pa je, da je to neroden, neuglajen, tudi omejen in neumen človek. Ta slabšalni pomen se je skozi stoletja izoblikoval v urbanih okoljih. A kmet je vse kaj drugega kot to, v prejšnjih, predvsem pa v zdajšnjem času mora imeti več sposobnosti in znanj kot marsikateri diplomant zaposlen v javni ali v zasebni sferi.
Pred dnevi je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o tehnoloških parkih, ki postajajo ključni del trajnostnega gospodarskega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest. Ob tej priložnosti je Slovenijo obiskal generalni direktor organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj Li Yong. Kot je poudaril, je vse bolj očitno, da potrebujemo nov razvojni pristop, ki bo obravnaval družbo, gospodarstvo in okolje kot celoto. Prav tehnološki parki, ki omogočajo partnerstva med državo, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji, so sestavni del tega pristopa.
Ob številnih uspešnih slovenskih kampanjah na platformah za množično financiranje, se zdi, da se tam cedita mleko in med. “Navadno je na kickstarterju uspešnih okoli 45 odstotkov kampanj. Vsem torej ne bo uspelo in ni lahko. Mislim, da je v življenju le malo stvari, ki so idealne.” Ameriški strokovnjak Jason Best o tem, kako biti najboljši pri množičnem financiranju in kako nov model financiranja pomaga graditi zaupanje.
Prižigamo zeleno luč za zeleno in krožno gospodarstvo. Kriza, odvisnost od uvoza surovin in čedalje bolj globalna konkurenca kažejo, da je model "naravni viri-izdelek-odpadek" zastarel. Kot šaljivo izpostavlja direktor Centra za ravnanje z odpadki Puconci Franc Cipot: "To več niso odpadki, to je nekaj zelo pametnega. Zaposlenih imamo 70 ljudi in če bo šlo tako naprej, bomo zmagali in bomo imeli na koncu marmelado."
Neveljaven email naslov