Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Kljub šestim letom uradnega delovanja gospodarske diplomacije se še zmeraj upravičeno sprašujemo, ali vemo kam in kako vlagamo, ter ali imamo sploh strategijo in vizijo za pomoč slovenskim podjetjem
Slovenska podjetja so, glede na velikost slovenskega trga, na katerem ne morejo dosegati želenih rezultatov, primorana iskati priložnosti tudi v tujini. Pri tem naj bi ključno vlogo odigrala gospodarska diplomacija, ki pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve deluje od leta 2009, ko je bil ustanovljen Direktorat za gospodarsko diplomacijo. A če bi primerjali različne slovenske gospodarske strategije, bi dobili precej zmedeno podobo o tem, kam in kako naj vlagamo: včeraj na Zelenortske otoke, danes v centralno-azijske države, jutri morda v ZDA. A“kako naj država tam pomaga, če imamo v Washingtonu zgolj enega ekonomskega svetnika?” Ali imamo konkretno strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter njeni podporni mehanizmi?
“Ko smo se osamosvojili, smo izbrisali nekatere ključne trge neuvrščenih držav, denimo Irak in Iran. Danes jih znova odkrivamo, izgubljenih je bilo dvajset let.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Gospodarska diplomacija je nekoč predstavljala del tradicionalne diplomacije; tako je denimo tudi Tito med državniškimi obiski prodajal izdelke iz Jugoslavije, kdaj tudi pod ceno. A je s tem je takrat omogočal preboje na nekatere trge, ki jih danes slovensko gospodarstvo očitno odkriva na novo. V Evropi smo gospodarsko diplomacijo odkrili predvsem v 90.-ih letih, ko je postala sredstvo, ki je multinacionalnim podjetjem omogočila preboj na Vzhod. Danes na 56 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini deluje 22 ekonomskih svetovalcev. A poleg želje po še več uspeha v tujini moramo biti pozorni tudi na izzive, ki jih ta prinaša.
“Vedno, ko razpravljamo o tem, kam se hoče država usmeriti, moramo vedeti predvsem, kam želijo naša podjetja. A smiselno bi bilo, da bi država presodila, kateri so ključni sektorji in panoge.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Omenimo še, da ima gospodarsko ministrstvo precej ambiciozne cilje za slovensko gospodarstvo. Te med drugim predvidevajo povečanje vrednosti izvoza za 5 odstotkov na leto, povečanje števila novih izvoznih podjetij za 0,5 odstotka na leto ter tudi povečanje izvoza na trge zunaj Evropske unije za 5 odstotkov na leto.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Kljub šestim letom uradnega delovanja gospodarske diplomacije se še zmeraj upravičeno sprašujemo, ali vemo kam in kako vlagamo, ter ali imamo sploh strategijo in vizijo za pomoč slovenskim podjetjem
Slovenska podjetja so, glede na velikost slovenskega trga, na katerem ne morejo dosegati želenih rezultatov, primorana iskati priložnosti tudi v tujini. Pri tem naj bi ključno vlogo odigrala gospodarska diplomacija, ki pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve deluje od leta 2009, ko je bil ustanovljen Direktorat za gospodarsko diplomacijo. A če bi primerjali različne slovenske gospodarske strategije, bi dobili precej zmedeno podobo o tem, kam in kako naj vlagamo: včeraj na Zelenortske otoke, danes v centralno-azijske države, jutri morda v ZDA. A“kako naj država tam pomaga, če imamo v Washingtonu zgolj enega ekonomskega svetnika?” Ali imamo konkretno strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter njeni podporni mehanizmi?
“Ko smo se osamosvojili, smo izbrisali nekatere ključne trge neuvrščenih držav, denimo Irak in Iran. Danes jih znova odkrivamo, izgubljenih je bilo dvajset let.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Gospodarska diplomacija je nekoč predstavljala del tradicionalne diplomacije; tako je denimo tudi Tito med državniškimi obiski prodajal izdelke iz Jugoslavije, kdaj tudi pod ceno. A je s tem je takrat omogočal preboje na nekatere trge, ki jih danes slovensko gospodarstvo očitno odkriva na novo. V Evropi smo gospodarsko diplomacijo odkrili predvsem v 90.-ih letih, ko je postala sredstvo, ki je multinacionalnim podjetjem omogočila preboj na Vzhod. Danes na 56 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini deluje 22 ekonomskih svetovalcev. A poleg želje po še več uspeha v tujini moramo biti pozorni tudi na izzive, ki jih ta prinaša.
“Vedno, ko razpravljamo o tem, kam se hoče država usmeriti, moramo vedeti predvsem, kam želijo naša podjetja. A smiselno bi bilo, da bi država presodila, kateri so ključni sektorji in panoge.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Omenimo še, da ima gospodarsko ministrstvo precej ambiciozne cilje za slovensko gospodarstvo. Te med drugim predvidevajo povečanje vrednosti izvoza za 5 odstotkov na leto, povečanje števila novih izvoznih podjetij za 0,5 odstotka na leto ter tudi povečanje izvoza na trge zunaj Evropske unije za 5 odstotkov na leto.
Ena od treh velikih univerz v nemški prestolnici postaja evropska Silicijeva dolina. Sogovornik: prof. dr. Jörg Steinbach, predsednik Tehniške univerze v Berlinu.
Kako vrniti denar, ki so ga iz Slovenije odnesli v tujino? Poleg strašljivih številk o skrivnih mednarodnih finančnih mahinacijah in megalomanski industriji z največjimi denarnimi tokovi, ki izginjajo v brezdanje žepe pohlepnežev, smo poiskali tudi možne rešitve - pri Jamesu Henryju, razgaljevalcu tovrstnega kriminala.
Število brezposelnih mladih na trgu se vztrajno povečuje. Delež teh je bil tako februarja več kot 26-odstoten, kar je za deset odstotkov več kot lani ta čas. Na trgu dela je kar nekaj pobud, kako razraščanje brezposelnosti med mladimi zajeziti. Pred dnevi so tako člani Zaposlitvenega kluba Ljubljana–Rakovnik, nad katerim bdi zavod Nefiks, pripravili inovativno srečanje mladih iskalcev zaposlitve pod naslovom »Pravi – praktične rešitve aktualnih in velikih izzivov«.
Poslovna pobuda, povezana s kurentom, seveda prihaja s Ptuja. Kurent je eden osrednjih zaščitnih znakov Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric; sprva je nastopal kot spremljevalec skupine oračev, danes pa je na pohodu kot samostojna maska, ki nastopa v skupinah. Glas o njej je segel tudi v tujino, vendar je turist zunaj pustne sezone ne more doživeti. In prav na tej točki se je rodila vznemirljiva zamisel o projektu Non stop kurent.
Izraelec Dan Shechtman je leta 2011dobil Nobelovo nagrado za odkritje tako imenovanih kvazikristalov. V Sloveniji opaža neugodno demografsko sliko, ob čemer nam svetuje povečanje rodnosti, sprostitev prostega trga, zmanjšanje korupcije in predvsem okrepitev duha podjetništva. Schechtman že od leta 1987 predava podjetništvo, več kot deset tisoč mladih znanstvenikov in inženirjev je do zdaj spodbudil k vstopu na trg in drznosti, da na njem obstanejo. Zakaj je podjetništvo tako pomembno in kako je preoblikovalo sliko Izraela?
Predstavljamo pobudo podjetja LESNA TIP.iz Otiškega vrha pri Dravogradu.
Slovenija je zadolžena, a prav tako, pravzaprav še v večji meri so zadolžene druge države, s katerimi se primerjamo. Vendar je to kvečjemu slaba tolažba. Naraščanje slovenskega javnega dolga je alarmantno.
Z novim evropski programom sofinanciranja Ustvarjalna Evropa, ki bo izpeljan v obdobju od 2014 do 2020, bo slovenskim ustvarjalcem na voljo dodaten denar. Kako uspešni smo bili pri črpanju evropskih sredstev na področju kulture v preteklosti in kakšen je obet prihodnosti in tudi o izkušnjah slovenskih mladih ustvarjalcev.
Zgodba o mednarodnem grozdu garažnih podjetij, ki se ukvarja s prodajo opreme za peko tradicionalne madžarske jedi oziroma peciva, tako imenovanega "kurtoš kalač".
Negotovost in strah nista najboljša popotnika pri uresničevanju idej, a sta pri nas zelo zakoreninjena. Ameriški investitor in mentor Jerry Collona je prepričan, da nam lahko uspe.
Evropska unija želi s strategijo Evropa 2020 spremeniti evropski model gospodarske rasti in ustvariti pogoje za t. i. pametno rast in razvoj. Ukrepi naj bi tudi slovensko gospodarstvo vrnili v konkurenčno tekmo, predvsem na področju razvoja in inovacij, kjer so nas globalne tekmice v zadnjih letih prehitevale po levi in desni. Na kakšni poti proti "pametni rasti" smo trenutno in kaj delamo najbolj narobe?
Za ometom kulturnih prireditev in umetniških izdelkov deluje sistem vrednot in uveljavljanja moči. Več o tem kulturni menedžer Dušan Hedl s knjigo Podjetništvo v kulturi, kjer je pod drobnogled vzel predvsem organizacijski ustroj javnih kulturnih zavodov.
Davčno okolje je izrazito negotovo, meni 70% domačih podjetjih. O davčnem okolju in izsledkih ankete v Sloveniji.
Globalni strateg, ki trdi, da svet ni tako globaliziran kot mislimo. Bil je najmlajši profesor na Harvardski poslovni šoli. Zdaj uči v Španiji.
Vikendi niso le za žur, ampak tudi za ustanavljanje podjetij. To je ta konec tedna ugotavljalo več kot 300 študentov v petih slovenskih mestih. Kakšen bo izplen vikenda? Študent ljubljanske Ekonomske fakultete David Arnež pravi, da je dobil ogromno povratnih informacij in kopico uporabnih znanj. Se da podjetniško idejo uresničiti v enem vikendu? Kaj za spodbujanje podjetnosti mladih počne Agencija SPIRIT?
Družinska podjetja so bolj odporna na krizo, a to še ni razlog za praznovanje. Težave, ki prežijo nanje, niso le posledica zaostrenih gospodarskih razmer, ampak tudi vgrajene "sistemske napake" - prenosa lastništva na drugo generacijo.
V Sloveniji premoremo tako dobre ideje kot vrhunske znanstvenike, a ne znamo ustvariti velike poslovne zgodbe o uspehu. Zakaj? Pogovorjamo se z dr. Zevom Gurionom, izvršnim direktorjem ameriškega podjetniškega pospeševalnika Akron, ki je pred kratkim gostoval v Ljubljani.
Mislite, da nimate denarja za svoj genialni projekt? Razmislite še enkrat! “Že v prvih 17. urah smo zbrali 15.000 dolarjev.” To so izkušnje ustvarjalcev pametnega obeska Chipolo pri nabiranju sredstev na platformi Kickstarter. Crowdfunding oziroma množično financiranje je eden najbolj obetavnih načinov za zbiranje zagonskih sredstev. Luka Piškorič, soustanovitelj iniciative Crowdfunding.si, poudarja, da je bilo lani za nove poslovne priložnosti na voljo skoraj tri milijarde dolarjev, letos pa naj bi se številka povzela že na pet milijard.
Minuli teden je revija Podjetnik že 23. leto zapored razglasila podjetnika leta. To je Dušan Olaj, direktor podjetja Duol, ki je z baloni za pokrivanje objektov začelo osvajati trge nekdanje Sovjetske zveze. Prvi objekt, ki so ga zgradili, je bilo pokrito teniško igrišče za predsednika Belorusije, zdaj pa si podjetje s 15.000 kvadratnimi metri pokrite površine lasti tudi primat dobavitelja drugega največjega balona na svetu. Ta stoji v Kazahstanu in pokriva celoten nogometni stadion z atletsko stezo. Trenutno veliko delajo tudi v skandinavskih državah, v sodelovanju z Američani pa so razvili nov nanotehnološki izolacijski material.
Neveljaven email naslov