Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?

Kljub šestim letom uradnega delovanja gospodarske diplomacije se še zmeraj upravičeno sprašujemo, ali vemo kam in kako vlagamo, ter ali imamo sploh strategijo in vizijo za pomoč slovenskim podjetjem

Slovenska podjetja so, glede na velikost slovenskega trga, na katerem ne morejo dosegati želenih rezultatov, primorana iskati priložnosti tudi v tujini. Pri tem naj bi ključno vlogo odigrala gospodarska diplomacija, ki pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve deluje od leta 2009, ko je bil ustanovljen Direktorat za gospodarsko diplomacijo. A če bi primerjali različne slovenske gospodarske strategije, bi dobili precej zmedeno podobo o tem, kam in kako naj vlagamo: včeraj na Zelenortske otoke, danes v centralno-azijske države, jutri morda v ZDA. A“kako naj država tam pomaga, če imamo v Washingtonu zgolj enega ekonomskega svetnika?” Ali imamo konkretno strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter njeni podporni mehanizmi?

“Ko smo se osamosvojili, smo izbrisali nekatere ključne trge neuvrščenih držav, denimo Irak in Iran. Danes jih znova odkrivamo, izgubljenih je bilo dvajset let.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič

Gospodarska diplomacija je nekoč predstavljala del tradicionalne diplomacije; tako je denimo tudi Tito med državniškimi obiski prodajal izdelke iz Jugoslavije, kdaj tudi pod ceno. A je s tem je takrat omogočal preboje na nekatere trge, ki jih danes slovensko gospodarstvo očitno odkriva na novo. V Evropi smo gospodarsko diplomacijo odkrili predvsem v 90.-ih letih, ko je postala sredstvo, ki je multinacionalnim podjetjem omogočila preboj na Vzhod. Danes na 56 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini deluje 22 ekonomskih svetovalcev. A poleg želje po še več uspeha v tujini moramo biti pozorni tudi na izzive, ki jih ta prinaša.

“Vedno, ko razpravljamo o tem, kam se hoče država usmeriti, moramo vedeti predvsem, kam želijo naša podjetja. A smiselno bi bilo, da bi država presodila, kateri so ključni sektorji in panoge.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič

Omenimo še, da ima gospodarsko ministrstvo precej ambiciozne cilje za slovensko gospodarstvo. Te med drugim predvidevajo povečanje vrednosti izvoza za 5 odstotkov na leto, povečanje števila novih izvoznih podjetij za 0,5 odstotka na leto ter tudi povečanje izvoza na trge zunaj Evropske unije za 5 odstotkov na leto.