Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Kako manjšim spletnim trgovcem omogočiti, da bodo konkurenčni v boju z velikani, kot sta denimo Amazon in Ali Baba?
Danski poslovnež Stefan Jørgensen je prvo podjetje ustanovil že pri 19 letih, med študijem prava. Z njim je ustvaril 10 milijonov evrov dobička, ga potem prodal in dokončal študij, ostal pa je v stiku s poslovnim okoljem, predvsem z zagonskimi podjetji. Nato se je leta 2010 preselil v Berlin in tam ustanovil podjetje Itembase.com, ki ponuja inovativne rešitve na področju spletnega trgovanja in podpornih storitev, predvsem za manjša podjetja. Ta bi sicer le s težavo tekmovala s spletnimi velikani, kot sta recimo Alibaba ali Amazon.
“Amazon ima o izdelku in kupcu na podlagi zbiranja podatkov veliko informacij ter tako ustvarja priporočila. Z njimi proizvede od 30 do 40 odstotkov vsega dobička.” – Stefan Jørgensen
Težava je v tem, da imajo majhna podjetja včasih omejeno količino podatkov ter zato le s težavo konkurirajo velikim podjetjem, čeprav imajo nekatere ključne prednosti, denimo na področju komuniciranja z ljudmi in znanja o manjšem številu proizvodov, ki jih tržijo. Tu pa v igro vstopi podjetje itembase.com, ki osnovne storitve ponuja celo brezplačno.
“Trgovine združujemo v omrežja, kjer lahko med sabo delijo te dobre, velike podatke, kot jim pravimo. Trgovci uporabljajo naš posebni sistem IPA, mi te podatke standardiziramo in analiziramo ter nato vračamo podjetjem. Tako spletnim podjetjem ne glede na velikost omogočamo, da postajajo konkurenčnejša.”
Stefan Jørgensen je podjetje ustanovil tudi zaradi razmišljanja, da se “spreminjamo v družbo, ki temelji samo na nakupih – stvari kupujemo in jih potem mečemo stran. To je nevzdržen sistem, saj nam bo ob tem tempu zmanjkalo materialov, ki jih recimo potrebujemo za nove prenosne telefone, kot so na primer nekatere kovine. Trgovci se morajo po navadi, tudi na spletu, ukvarjati z raznovrstnimi rečmi, recimo, kako zapakirati izdelek, namesto da bi več časa namenili uporabniški izkušnji in optimizaciji, ki bi pripomogli k manjšemu zavračanju izdelkov in njihovi vnovični uporabi.” Tudi zaradi tega, ker itembase.com manjšim podjetjem omogoča optimizacijo, pa je podjetje s sedežem v Berlinu dobilo posebno nemško denarno nagrado, ki mu je omogočila razširitev poslovnega trga tudi v Združene države Amerike.
624 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Kako manjšim spletnim trgovcem omogočiti, da bodo konkurenčni v boju z velikani, kot sta denimo Amazon in Ali Baba?
Danski poslovnež Stefan Jørgensen je prvo podjetje ustanovil že pri 19 letih, med študijem prava. Z njim je ustvaril 10 milijonov evrov dobička, ga potem prodal in dokončal študij, ostal pa je v stiku s poslovnim okoljem, predvsem z zagonskimi podjetji. Nato se je leta 2010 preselil v Berlin in tam ustanovil podjetje Itembase.com, ki ponuja inovativne rešitve na področju spletnega trgovanja in podpornih storitev, predvsem za manjša podjetja. Ta bi sicer le s težavo tekmovala s spletnimi velikani, kot sta recimo Alibaba ali Amazon.
“Amazon ima o izdelku in kupcu na podlagi zbiranja podatkov veliko informacij ter tako ustvarja priporočila. Z njimi proizvede od 30 do 40 odstotkov vsega dobička.” – Stefan Jørgensen
Težava je v tem, da imajo majhna podjetja včasih omejeno količino podatkov ter zato le s težavo konkurirajo velikim podjetjem, čeprav imajo nekatere ključne prednosti, denimo na področju komuniciranja z ljudmi in znanja o manjšem številu proizvodov, ki jih tržijo. Tu pa v igro vstopi podjetje itembase.com, ki osnovne storitve ponuja celo brezplačno.
“Trgovine združujemo v omrežja, kjer lahko med sabo delijo te dobre, velike podatke, kot jim pravimo. Trgovci uporabljajo naš posebni sistem IPA, mi te podatke standardiziramo in analiziramo ter nato vračamo podjetjem. Tako spletnim podjetjem ne glede na velikost omogočamo, da postajajo konkurenčnejša.”
Stefan Jørgensen je podjetje ustanovil tudi zaradi razmišljanja, da se “spreminjamo v družbo, ki temelji samo na nakupih – stvari kupujemo in jih potem mečemo stran. To je nevzdržen sistem, saj nam bo ob tem tempu zmanjkalo materialov, ki jih recimo potrebujemo za nove prenosne telefone, kot so na primer nekatere kovine. Trgovci se morajo po navadi, tudi na spletu, ukvarjati z raznovrstnimi rečmi, recimo, kako zapakirati izdelek, namesto da bi več časa namenili uporabniški izkušnji in optimizaciji, ki bi pripomogli k manjšemu zavračanju izdelkov in njihovi vnovični uporabi.” Tudi zaradi tega, ker itembase.com manjšim podjetjem omogoča optimizacijo, pa je podjetje s sedežem v Berlinu dobilo posebno nemško denarno nagrado, ki mu je omogočila razširitev poslovnega trga tudi v Združene države Amerike.
Prižigamo zeleno luč za zeleno in krožno gospodarstvo. Kriza, odvisnost od uvoza surovin in čedalje bolj globalna konkurenca kažejo, da je model "naravni viri-izdelek-odpadek" zastarel. Kot šaljivo izpostavlja direktor Centra za ravnanje z odpadki Puconci Franc Cipot: "To več niso odpadki, to je nekaj zelo pametnega. Zaposlenih imamo 70 ljudi in če bo šlo tako naprej, bomo zmagali in bomo imeli na koncu marmelado."
Ena od treh velikih univerz v nemški prestolnici postaja evropska Silicijeva dolina. Sogovornik: prof. dr. Jörg Steinbach, predsednik Tehniške univerze v Berlinu.
Kako vrniti denar, ki so ga iz Slovenije odnesli v tujino? Poleg strašljivih številk o skrivnih mednarodnih finančnih mahinacijah in megalomanski industriji z največjimi denarnimi tokovi, ki izginjajo v brezdanje žepe pohlepnežev, smo poiskali tudi možne rešitve - pri Jamesu Henryju, razgaljevalcu tovrstnega kriminala.
Število brezposelnih mladih na trgu se vztrajno povečuje. Delež teh je bil tako februarja več kot 26-odstoten, kar je za deset odstotkov več kot lani ta čas. Na trgu dela je kar nekaj pobud, kako razraščanje brezposelnosti med mladimi zajeziti. Pred dnevi so tako člani Zaposlitvenega kluba Ljubljana–Rakovnik, nad katerim bdi zavod Nefiks, pripravili inovativno srečanje mladih iskalcev zaposlitve pod naslovom »Pravi – praktične rešitve aktualnih in velikih izzivov«.
Poslovna pobuda, povezana s kurentom, seveda prihaja s Ptuja. Kurent je eden osrednjih zaščitnih znakov Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric; sprva je nastopal kot spremljevalec skupine oračev, danes pa je na pohodu kot samostojna maska, ki nastopa v skupinah. Glas o njej je segel tudi v tujino, vendar je turist zunaj pustne sezone ne more doživeti. In prav na tej točki se je rodila vznemirljiva zamisel o projektu Non stop kurent.
Izraelec Dan Shechtman je leta 2011dobil Nobelovo nagrado za odkritje tako imenovanih kvazikristalov. V Sloveniji opaža neugodno demografsko sliko, ob čemer nam svetuje povečanje rodnosti, sprostitev prostega trga, zmanjšanje korupcije in predvsem okrepitev duha podjetništva. Schechtman že od leta 1987 predava podjetništvo, več kot deset tisoč mladih znanstvenikov in inženirjev je do zdaj spodbudil k vstopu na trg in drznosti, da na njem obstanejo. Zakaj je podjetništvo tako pomembno in kako je preoblikovalo sliko Izraela?
Predstavljamo pobudo podjetja LESNA TIP.iz Otiškega vrha pri Dravogradu.
Slovenija je zadolžena, a prav tako, pravzaprav še v večji meri so zadolžene druge države, s katerimi se primerjamo. Vendar je to kvečjemu slaba tolažba. Naraščanje slovenskega javnega dolga je alarmantno.
Z novim evropski programom sofinanciranja Ustvarjalna Evropa, ki bo izpeljan v obdobju od 2014 do 2020, bo slovenskim ustvarjalcem na voljo dodaten denar. Kako uspešni smo bili pri črpanju evropskih sredstev na področju kulture v preteklosti in kakšen je obet prihodnosti in tudi o izkušnjah slovenskih mladih ustvarjalcev.
Zgodba o mednarodnem grozdu garažnih podjetij, ki se ukvarja s prodajo opreme za peko tradicionalne madžarske jedi oziroma peciva, tako imenovanega "kurtoš kalač".
Negotovost in strah nista najboljša popotnika pri uresničevanju idej, a sta pri nas zelo zakoreninjena. Ameriški investitor in mentor Jerry Collona je prepričan, da nam lahko uspe.
Evropska unija želi s strategijo Evropa 2020 spremeniti evropski model gospodarske rasti in ustvariti pogoje za t. i. pametno rast in razvoj. Ukrepi naj bi tudi slovensko gospodarstvo vrnili v konkurenčno tekmo, predvsem na področju razvoja in inovacij, kjer so nas globalne tekmice v zadnjih letih prehitevale po levi in desni. Na kakšni poti proti "pametni rasti" smo trenutno in kaj delamo najbolj narobe?
Za ometom kulturnih prireditev in umetniških izdelkov deluje sistem vrednot in uveljavljanja moči. Več o tem kulturni menedžer Dušan Hedl s knjigo Podjetništvo v kulturi, kjer je pod drobnogled vzel predvsem organizacijski ustroj javnih kulturnih zavodov.
Davčno okolje je izrazito negotovo, meni 70% domačih podjetjih. O davčnem okolju in izsledkih ankete v Sloveniji.
Globalni strateg, ki trdi, da svet ni tako globaliziran kot mislimo. Bil je najmlajši profesor na Harvardski poslovni šoli. Zdaj uči v Španiji.
Vikendi niso le za žur, ampak tudi za ustanavljanje podjetij. To je ta konec tedna ugotavljalo več kot 300 študentov v petih slovenskih mestih. Kakšen bo izplen vikenda? Študent ljubljanske Ekonomske fakultete David Arnež pravi, da je dobil ogromno povratnih informacij in kopico uporabnih znanj. Se da podjetniško idejo uresničiti v enem vikendu? Kaj za spodbujanje podjetnosti mladih počne Agencija SPIRIT?
Družinska podjetja so bolj odporna na krizo, a to še ni razlog za praznovanje. Težave, ki prežijo nanje, niso le posledica zaostrenih gospodarskih razmer, ampak tudi vgrajene "sistemske napake" - prenosa lastništva na drugo generacijo.
V Sloveniji premoremo tako dobre ideje kot vrhunske znanstvenike, a ne znamo ustvariti velike poslovne zgodbe o uspehu. Zakaj? Pogovorjamo se z dr. Zevom Gurionom, izvršnim direktorjem ameriškega podjetniškega pospeševalnika Akron, ki je pred kratkim gostoval v Ljubljani.
Mislite, da nimate denarja za svoj genialni projekt? Razmislite še enkrat! “Že v prvih 17. urah smo zbrali 15.000 dolarjev.” To so izkušnje ustvarjalcev pametnega obeska Chipolo pri nabiranju sredstev na platformi Kickstarter. Crowdfunding oziroma množično financiranje je eden najbolj obetavnih načinov za zbiranje zagonskih sredstev. Luka Piškorič, soustanovitelj iniciative Crowdfunding.si, poudarja, da je bilo lani za nove poslovne priložnosti na voljo skoraj tri milijarde dolarjev, letos pa naj bi se številka povzela že na pet milijard.
Neveljaven email naslov