Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dostojno delo

08.12.2015

Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.

Za zvišanje števila mladih zaposlenih smo v Sloveniji varno obliko dela naredili bolj fleksibilno, odvzeli smo ji dostojnost

Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnega koli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalnikih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. Univerzalne definicije tega nimamo, saj je slednje “zmeraj odvisno od lokalnih okoliščin, tako bo dostojno delo v Afriki pomenilo nekaj povsem drugega kot dostojno delo v Evropi. Za evropske države dostojno delo zagotovo pomeni stabilno, stalno zaposlitev, ki zagotavlja plačo, ki je vsaj tako velika, da omogoča preživetje. Pri tem ni mišljeno, da bi morali varčevati ali delati na dveh ali več delovnih mestih, da bi lahko preživeli, ampak da bi lahko preživeli z eno plačo. V Evropi moramo prav tako spoštovati minimalne pravne okvirje. To pa poleg minimalne plače pomeni tudi največ 48-urni delovni teden in spoštovanje pogodb.

Kot poudarja Zala Turšič iz Sindikata Mladi Plus, ki v Sloveniji preučuje dostojno delo, hitro ugotovimo, da gre pri dostojnem delu za enega od koščkov preučevanja pojma dostojnega življenja, med katerega seveda spada tudi varnost na področju zaposlitve.

In kdo je danes še vedno najbolj izposavljen nedostojnemu delu? Odgovor je glede na gibanja na področju zaposlovanja kot tudi na kazalnike o brezposelnosti precej samoumeven: gre za mlade, ki opravljajo atipično delo ter prekariat, samozaposlene. V državah, kjer je nezaposlenost med mladimi presegla celo 50 odstotkov, je obveljalo pravilo “bolje delati vsaj nekaj, pa čeprav v nezavidljivih razmerah, kot ne delati nič”.

Biti samozaposlen je postalo popularno, oziroma po mnenju Ekkeharta Ernsta eden izmed prijaznejših načinov, kako poskusiti vsaj začasno vstopiti na trg dela. Za dostojno delo teh bi lahko skrbeli določeni sindikati oziroma združenja, a ti so bolj izjema kot pravilo. Zato bi morala v zagotavljanje dostojnega dela vsem tako ali drugače zaposlenim poseči država.

“Nacionalni regulator bi moral poskrbeti za primerno zaščito samozaposlenih, še posebej zato, da preprečimo njihovo izkoriščanje.”
– Ekkehard Ernst, Mednarodna organizacija dela

Kako delati čim bolj produktivno?

Na mestu je tudi vprašanje, koliko časa naj sploh delamo, če želimo delati čim bolj produktivno. Švedi tako že uvajajo šesturni delovnik. A čeprav nam je zamisel o tem, da ne bi iz službe odhajali ob štirih, ampak že ob dveh, precej všeč, pa lahko ustvari nekatere težave, če ne pride do dogovora z vsemi partnerji. “Določene države pa so se tega projekta lotile na silo, denimo Francija, kar je povzročilo precej nezadovoljstva. Tu so še morebitne tehnološke težave, povezane s produktivnostjo – večja avtomatizacija, ki povečuje produktivnost, namreč lahko vodi tudi v množično odpuščanje, kar pa se nam ne zdi prav. Skrajševanje delovnega časa je treba izpeljati s prerazporeditvijo dela,” meni Ekkehard Ernst, predsednik oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela.

Teleworking

Kaj pa tisto delo, ki bi ga številni, predvsem tisti z majhnimi otroki, tudi kategorizirali kot dostojno, to je delo od doma? Tako bi imeli možnost bolje skrbeti za družino, hkrati pa bi privarčevali pri stroških prevoza. “Vendar morajo delodajalci zagotoviti, da so delovne razmere doma tako varne in primerne kot na delovnem mestu, da človek ni podvržen dodatnemu stresu pa tudi da ima delavec primerno opremo, denimo računalnik in internet.


Poslovne krivulje

623 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Dostojno delo

08.12.2015

Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.

Za zvišanje števila mladih zaposlenih smo v Sloveniji varno obliko dela naredili bolj fleksibilno, odvzeli smo ji dostojnost

Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnega koli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalnikih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. Univerzalne definicije tega nimamo, saj je slednje “zmeraj odvisno od lokalnih okoliščin, tako bo dostojno delo v Afriki pomenilo nekaj povsem drugega kot dostojno delo v Evropi. Za evropske države dostojno delo zagotovo pomeni stabilno, stalno zaposlitev, ki zagotavlja plačo, ki je vsaj tako velika, da omogoča preživetje. Pri tem ni mišljeno, da bi morali varčevati ali delati na dveh ali več delovnih mestih, da bi lahko preživeli, ampak da bi lahko preživeli z eno plačo. V Evropi moramo prav tako spoštovati minimalne pravne okvirje. To pa poleg minimalne plače pomeni tudi največ 48-urni delovni teden in spoštovanje pogodb.

Kot poudarja Zala Turšič iz Sindikata Mladi Plus, ki v Sloveniji preučuje dostojno delo, hitro ugotovimo, da gre pri dostojnem delu za enega od koščkov preučevanja pojma dostojnega življenja, med katerega seveda spada tudi varnost na področju zaposlitve.

In kdo je danes še vedno najbolj izposavljen nedostojnemu delu? Odgovor je glede na gibanja na področju zaposlovanja kot tudi na kazalnike o brezposelnosti precej samoumeven: gre za mlade, ki opravljajo atipično delo ter prekariat, samozaposlene. V državah, kjer je nezaposlenost med mladimi presegla celo 50 odstotkov, je obveljalo pravilo “bolje delati vsaj nekaj, pa čeprav v nezavidljivih razmerah, kot ne delati nič”.

Biti samozaposlen je postalo popularno, oziroma po mnenju Ekkeharta Ernsta eden izmed prijaznejših načinov, kako poskusiti vsaj začasno vstopiti na trg dela. Za dostojno delo teh bi lahko skrbeli določeni sindikati oziroma združenja, a ti so bolj izjema kot pravilo. Zato bi morala v zagotavljanje dostojnega dela vsem tako ali drugače zaposlenim poseči država.

“Nacionalni regulator bi moral poskrbeti za primerno zaščito samozaposlenih, še posebej zato, da preprečimo njihovo izkoriščanje.”
– Ekkehard Ernst, Mednarodna organizacija dela

Kako delati čim bolj produktivno?

Na mestu je tudi vprašanje, koliko časa naj sploh delamo, če želimo delati čim bolj produktivno. Švedi tako že uvajajo šesturni delovnik. A čeprav nam je zamisel o tem, da ne bi iz službe odhajali ob štirih, ampak že ob dveh, precej všeč, pa lahko ustvari nekatere težave, če ne pride do dogovora z vsemi partnerji. “Določene države pa so se tega projekta lotile na silo, denimo Francija, kar je povzročilo precej nezadovoljstva. Tu so še morebitne tehnološke težave, povezane s produktivnostjo – večja avtomatizacija, ki povečuje produktivnost, namreč lahko vodi tudi v množično odpuščanje, kar pa se nam ne zdi prav. Skrajševanje delovnega časa je treba izpeljati s prerazporeditvijo dela,” meni Ekkehard Ernst, predsednik oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela.

Teleworking

Kaj pa tisto delo, ki bi ga številni, predvsem tisti z majhnimi otroki, tudi kategorizirali kot dostojno, to je delo od doma? Tako bi imeli možnost bolje skrbeti za družino, hkrati pa bi privarčevali pri stroških prevoza. “Vendar morajo delodajalci zagotoviti, da so delovne razmere doma tako varne in primerne kot na delovnem mestu, da človek ni podvržen dodatnemu stresu pa tudi da ima delavec primerno opremo, denimo računalnik in internet.


09.03.2010

Plačilna nedisciplina, kompenzacija, blagovna menjava

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


02.03.2010

Mag. Robert Ličen - kako iz krize?

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


23.02.2010

Med poslovnimi krivuljami

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


16.02.2010

Med poslovnimi krivuljami

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


09.02.2010

Kje bodo varčevali javni uslužbenciUčna podjetja - Dijaki srednjih ekonomskih in poslovnih šol lahko s pomočjo učnih podjetij pobliže spoznajo delovanje vseh poslovnih dogodkov, ki so ključni za resnična podjetja

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


02.02.2010

Težave trgovcev v središčih mest - Kakšne trgovine si želimo v mestnih središčih? Naj bo ponudba z odpiralnim časom enotna in prijazna do turistov ali takšna, ki bo zadovoljila zgolj meščane? Kakšno je mnenje trgovcev in ka

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


26.01.2010

S posodobitvijo grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev do pravičnejše delitve subvencij

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


19.01.2010

Javna dela

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


12.01.2010

Sprememe pri dohodnini

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


05.01.2010

Pomoč Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija malim podjetjem

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


29.12.2009

Pogled v leto 2010

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


22.12.2009

Trg dela v času krize

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


15.12.2009

Med poslovnimi krivuljami

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


08.12.2009

Plačilna nedisciplina v Sloveniji

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


01.12.2009

Tuji vlagatelji v Sloveniji

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


24.11.2009

Varnost in zdravje na delovnem mestu

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


17.11.2009

Udeležba delavcev pri dobičku; O tem, kdo naj bi si prisvajal rezultate poslovanja, le lastniki podjetji ali tudi lastniki znanja in ustvarjalnosti bo razmišljal dr. Mato Gostiša.

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


10.11.2009

1. poslovni stand-up. Kaj poslovni stand-up pomeni in kako je potekalo "zaslišanje" podjetnikov, ki ga je izvedla poslovna porota

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


03.11.2009

Omejevanje prostega delovanja trga dela

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


27.10.2009

Zlata gazela - Lumar IG d.o.o.

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


Stran 25 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov