Marsikdaj si še vedno želimo, da bi Slovenija bila druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto. Kam se uvrščamo mi, kaj to pomeni in kje so še priložnosti oziroma možnosti za izboljšanje okolja za spodbujanje inovacij?

Kaj sporoča uvrstitev na 28. mesto lestvice globalnega inovacijskega indeksa?

Marsikdaj si želimo, da bi bila Slovenija druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto.

Položaj Slovenije je v primerjavi z lanskim letom ostal nespremenjen, pristali smo na 28. mestu. Lestvica je sicer sestavljena na podlagi sedmih kriterijev, to so stanje državnih institucij, kadrovskih virov, raziskovalnih aktivnosti, infrastrukture, naprednosti domačega trga in poslovnega okolja.

Na nekaterih od teh področij je naša država boljša, na drugih slabša – kot šibkost so v eni zadnjih oddaj predstavniki uspešnih slovenskih družinskih podjetij omenili pomanjkanje vlaganja v raziskave in inovacije. V podjetju A. T. Kearney pa so zapisali, da bo morala Slovenija, če želi postati referenčna država za razvojne novosti, spodbujati inovativnost, med drugim tudi s sodelovanjem med različnimi industrijskimi panogami in izkoriščanjem priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Prav tako bo morala zagotoviti večji izkoristek spodbud za inovacije, predvsem z usmerjenim povezovanjem javnega in zasebnega sektorja.

“Slovenija ima velik inovacijski potencial, ki ga ne zna v celoti izkoristiti. To se vidi predvsem pri zagonskih podjetjih.”

– Kaja Rangus, asistentka na katedri za podjetništvo Ekonomske fakultete v Ljubljani

Slovenija se sicer tudi s posebnim projektom gospodarske zbornice oglašuje kot inovativna država, tudi za potencialne vlagatelje iz tujine.