Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marsikdaj si še vedno želimo, da bi Slovenija bila druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto. Kam se uvrščamo mi, kaj to pomeni in kje so še priložnosti oziroma možnosti za izboljšanje okolja za spodbujanje inovacij?
Kaj sporoča uvrstitev na 28. mesto lestvice globalnega inovacijskega indeksa?
Marsikdaj si želimo, da bi bila Slovenija druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto.
Položaj Slovenije je v primerjavi z lanskim letom ostal nespremenjen, pristali smo na 28. mestu. Lestvica je sicer sestavljena na podlagi sedmih kriterijev, to so stanje državnih institucij, kadrovskih virov, raziskovalnih aktivnosti, infrastrukture, naprednosti domačega trga in poslovnega okolja.
Na nekaterih od teh področij je naša država boljša, na drugih slabša – kot šibkost so v eni zadnjih oddaj predstavniki uspešnih slovenskih družinskih podjetij omenili pomanjkanje vlaganja v raziskave in inovacije. V podjetju A. T. Kearney pa so zapisali, da bo morala Slovenija, če želi postati referenčna država za razvojne novosti, spodbujati inovativnost, med drugim tudi s sodelovanjem med različnimi industrijskimi panogami in izkoriščanjem priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Prav tako bo morala zagotoviti večji izkoristek spodbud za inovacije, predvsem z usmerjenim povezovanjem javnega in zasebnega sektorja.
“Slovenija ima velik inovacijski potencial, ki ga ne zna v celoti izkoristiti. To se vidi predvsem pri zagonskih podjetjih.”
– Kaja Rangus, asistentka na katedri za podjetništvo Ekonomske fakultete v Ljubljani
Slovenija se sicer tudi s posebnim projektom gospodarske zbornice oglašuje kot inovativna država, tudi za potencialne vlagatelje iz tujine.
624 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Marsikdaj si še vedno želimo, da bi Slovenija bila druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto. Kam se uvrščamo mi, kaj to pomeni in kje so še priložnosti oziroma možnosti za izboljšanje okolja za spodbujanje inovacij?
Kaj sporoča uvrstitev na 28. mesto lestvice globalnega inovacijskega indeksa?
Marsikdaj si želimo, da bi bila Slovenija druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto.
Položaj Slovenije je v primerjavi z lanskim letom ostal nespremenjen, pristali smo na 28. mestu. Lestvica je sicer sestavljena na podlagi sedmih kriterijev, to so stanje državnih institucij, kadrovskih virov, raziskovalnih aktivnosti, infrastrukture, naprednosti domačega trga in poslovnega okolja.
Na nekaterih od teh področij je naša država boljša, na drugih slabša – kot šibkost so v eni zadnjih oddaj predstavniki uspešnih slovenskih družinskih podjetij omenili pomanjkanje vlaganja v raziskave in inovacije. V podjetju A. T. Kearney pa so zapisali, da bo morala Slovenija, če želi postati referenčna država za razvojne novosti, spodbujati inovativnost, med drugim tudi s sodelovanjem med različnimi industrijskimi panogami in izkoriščanjem priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Prav tako bo morala zagotoviti večji izkoristek spodbud za inovacije, predvsem z usmerjenim povezovanjem javnega in zasebnega sektorja.
“Slovenija ima velik inovacijski potencial, ki ga ne zna v celoti izkoristiti. To se vidi predvsem pri zagonskih podjetjih.”
– Kaja Rangus, asistentka na katedri za podjetništvo Ekonomske fakultete v Ljubljani
Slovenija se sicer tudi s posebnim projektom gospodarske zbornice oglašuje kot inovativna država, tudi za potencialne vlagatelje iz tujine.
Nakupovalne navade in poti slovenskih potrošnikov so se z digitalizacijo nakupovanja dodobra spremenile. Slovenci prek spleta največ kupujejo oblačila, športno opremo in obutev in večina - po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenija - jih kupuje pri domačih spletnih ponudnikih. S kakšnimi izzivi se Slovenci srečujemo pri nakupovanju prek spleta in na kakšne ovire kot spletni potrošniki še vedno naletimo?
Kako uresničimo svoje želje in dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili pri načrtovanju svoje kariere? Kdo nam lahko pri tem pomaga?
Pa vas sploh lahko? Nadzor nad zaposlenimi z video nadzorom je v veliki večini primerov neupravičen
Podjetja morajo v register vpisati vse posameznike, ki imajo več kot 25-odstotne deleže v podjetju, a v praksi ni vedno tako
Delodajalci bi morali vlagati v razvoj svojih kadrov in uvajati ukrepe s katerimi bodo lahko zadržali mlajše in starejše delavce
Tudi za leto 2018 finančniki svetujejo, da se držimo strategije, ki velja že desetletja: to je razpršitev premoženja
Na kakšen način delujejo projekti, ki so si jih zamislili študenti in se preko fakultet povezali s podjetji, da so ideje resnično zaživele? Osnovni namen razpisa Po kreativni poti do znanja je bil prav povezovanje gospodarstva z visokim šolstvom in znanstveno-raziskovalno sfero. V 212 projektih so delovale interdisciplinarne ekipe študentov, raziskovalcev, visokošolskih profesorjev in delovnih mentorjev iz raznolikih podjetij. Ker novo leto prinaša nova nov razpis za sredstva, bomo v tokratnih Poslovnih krivuljah slišali izkušnje vpletenih v projekte in njihov pogled na interdisciplinarno povezovanje.
Nashville, mesto glasbe in prestolnica countrya, želi postati najbolj podjetnicam in zagonskim podjetjem prijazno mesto v ZDA
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteta za računalništvo in informatiko sta se pred tremi leti preselili v nove prostore. Ta evropski projekt je vzorčni prikaz naložbe, ki poraja odlične vsebine.
Mobilna denarnica mBills stremi k temu, da bi celotno vsebino klasične denarnice popolnoma prenesla v eno mobilno rešitev
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Jeramie McPeek o tem, kako strateško omrežiti navijače, športnike in sponzorje
Ena od možnosti kako priti do novih podjetniških znanj in inovativnih poslovnih zamisli, je program Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim, brezposelnim, zaposlenim in drugim omogoča do pol letno izmenjavo in usposabljanje v eni od držav EU.
Slovenska podjetja z znanjem, veščinam in kompetencami posameznika in celotnega kolektiva slabo upravljajo in vanj ne vlagajo
Sari Heinilä direktorica v agenciji McCann v Helsinkih stroko nagovarja, naj kompleksnost spremeni v enostavnost, medtem ko gradi kulturo v ustvarjalni organizaciji in vodi ustvarjalne ljudi.
Register, ki deluje pod okriljem Arnesa, letos praznuje 25 let domene .si. Omogoča varen, zanesljiv, neprekinjen in stabilen kotiček slovenskega interneta v svetu in skrbi za več kot 125.000 spletnih strani s slovensko domeno. Ima nevidno funkcijo, ki je izjemno pomembna za posameznike, gospodarstvo in javni sektor.
Kanadčan Joël Gagnon je svojo zasebno zbirko namiznih družabnih iger preselil v gostinski lokal. Ugotovil je, da se ljudje ob igranju zabavajo, tam zadržijo dlje časa in več tudi zapravijo. Pravi, da so najbolj priljubljene še vedno družinske oziroma igre za več igralcev, denimo Catan, Risk, Scrabble in Monopoly. "Ena od namiznih družabnih iger, ki bo zaznamovala naslednja leta, pa je Code Names. Zelo priljubljena vohunska igra s Češke."
Chelsea Rustrum deli vse! Od oblačil do avtomobila in stanovanja. Čeprav lastnik njenega stanovanja v San Franciscu nad tem ni navdušen. Tako Chelsea na svoji koži spoznava, da so predpisi povezani z ekonomijo delitve lahko zelo nedorečeni ali omejujoči. Deli tudi svoje znanje, saj sodeluje z zagonskimi podjetji in korporacijami. Med njenimi najbolj znanimi strankami je platforma Couchsurfing.
Gospodarska rast v letošnjem letu je najvišja v zadnjih 10 letih, po ocenah UMAR-ja naj bi dosegla 4,4 odstotke. Optimistični so izvozniki, potrošniki, optimistično se delijo javna sredstva. Izjemna ni samo Slovenija, optimizem deli tudi regija. Tudi o tem, kje so se v tej rasti zataknile slovenske plače, v pogovoru z Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri Gospodarski Zbornici Slovenije.
Neveljaven email naslov