Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, zabavne elektronike, računalnikov, vetrnih elektrarn, pa električnih in hibridnih avtomobilov, laserjev, medicinskih raziskav z magnetno resonanco, aparatov v gospodinjski elektroniki, sončnih celic, TV-zaslonov? Vsem po vrsti so skupni magneti.
Vsa ta tehnologija, bo, kot pravi dr. Boris Saje, vodja programa magnetnih komponent v Kolektorju, tlakovala pot v prihodnost. Morala bo postati še učinkovitejša, varčnejša in … zato bo zahtevala še več magnetov. Pa imamo zanje dovolj virov? In kako bo špekuliranje z njimi vplivalo na končne cene produktov?
Če lahko že desetletja opazujemo vojno za strateško pomembno nafto, kovine … se vojna za surovinami v minulih letih širi tudi na področje tako imenovanih redkih zemelj, iz katerih lahko med drugim pridobivajo magnete. Ampak naj vas izraz “redke” ne zavede. “Izraz je zavajajoč, ker ga povezujemo z biti ali ne biti na voljo. V zemeljski skorji je redkih zemelj ravno toliko kot mineralov,bakra, niklja, kobalta …” pojasnjuje Saje.
Dobro, če je redkih zemelj, iz katerih izdelajo približno dve tretjini vseh trajnih magnetov na svetu, dovolj, zakaj se potem okrog njih bije vojna? Odgovor se skriva v teh, kdo redke zemlje pridobiva.
Kitajska je torej z leti postala pravi monopolist na trgu redkih zemelj. Pred nekaj leti je proizvedla kar 97 odstotkov vse svetovne proizvodnje redkih zemelj za magnete, pri čemer je bolje, da ne izgubljamo besed, kakšen davek zaradi strupov, ki se sproščajo v ozračje, plača okolje v bližini tovrstnih rudnikov. Kitajci pa ni so le največji proizvajalec redkih zemelj, temveč tudi njihov največji porabnik. To jim prinaša izjemen nadzor nad celotnim trgom in s tem sunkovite preobrate v cenah.
“Bilo je aprila ali maja 2011, ko je naša strateška nabava okrog pol osmih zjutraj dobila konkretno ponudbo za neki redkozemeljski material. Pol ure pozneje sem dobil še eno sporočilo, v katerem je pisalo: “Boris, ta ponudba velja samo še dve uri.” Tako pa se ne da delati,” se spominja Saje.
Balon na trgu redkih zemelj se je tedaj izjemno napihnil … Med drugim se je začel napihovati zaradi napovedi o izjemnem porastu električne mobilnosti in vetrne energije. Izračunali so, da se bo poraba magnetov zanje močno povečala, in ob tem kar naenkrat ugotovili, da virov morda ne bo dovolj.
“Leta 2011 so cene redkih zemelj znorele za faktor 20–25. Potem pa smo se zbudili, Američani, Kanadčani, Japonci, Avstralci, in v štirih letih dosegli, da se je kitajski delež zmanjšal na 85 odstotkov.” – Boris Saje
Ples na trgu redkih zemelj je trajal dalje, balon je počil, zaradi česar so Združene države pred nekaj meseci zaprle enega svojih največjih rudnikov Mt. Pass, ki ga upravlja družba Molycorp. Ta je leta 2011 po letih mirovanja najprej obnovil proizvodnjo zaradi hudih podražitev redkih zemelj, zdaj se ji znova odpoveduje. “S tem se delež naše odvisnosti od Kitajske spet povečuje in bo kmalu spet kakšna panika,” poudarja Saje.
Boris Saje ugotavlja, da dejanska uporaba redkih zemelj ne sledi napovedani, da kitajske rudarske, proizvodne in izvozne kvote še nimajo vpliva na dostopnost redkih zemelj. Da se je delež Kitajske pri proizvodnji redkih zemelj s 97-odstotnega deleža leta 2011 spustil na 86 odstotkov, da dobave niso nikoli izostale, tudi ne v primeru kitajsko-japonskega ribiškega spora ne ter da je treba povečati razvojna prizadevanja za nove materiale, ki bi zmanjšali odvisnost od redkih zemelj in Kitajske.
Naša država je ena redkih v Evropi, ki na področju proizvodnje magnetov tekmuje s svetovno konkurenco. To potrjuje tudi lanskoletni seznam bonitetnih hiš i in Dun & Bradstreet, na katerem so med najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo magnetov – na primer Kolektor, Iskra in Magneti Ljubljana, prav slednji so leto pred tem prejeli tudi nagrado rating leta.
Svoj kamenček pri večanju neodvisnosti od redkih kovin in s tem Kitajske pa je dodala tudi slovenska znanost. Na Inštitutu Jožef Stefan so po dveletnih intenzivnih raziskavah letos razvili in uspešno preizkusili novo tehnologijo za proizvodnjo visokoenergijskih magnetov z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj. Ta je kar 16-krat manjša od te, ki so jo poznali do zdaj.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, zabavne elektronike, računalnikov, vetrnih elektrarn, pa električnih in hibridnih avtomobilov, laserjev, medicinskih raziskav z magnetno resonanco, aparatov v gospodinjski elektroniki, sončnih celic, TV-zaslonov? Vsem po vrsti so skupni magneti.
Vsa ta tehnologija, bo, kot pravi dr. Boris Saje, vodja programa magnetnih komponent v Kolektorju, tlakovala pot v prihodnost. Morala bo postati še učinkovitejša, varčnejša in … zato bo zahtevala še več magnetov. Pa imamo zanje dovolj virov? In kako bo špekuliranje z njimi vplivalo na končne cene produktov?
Če lahko že desetletja opazujemo vojno za strateško pomembno nafto, kovine … se vojna za surovinami v minulih letih širi tudi na področje tako imenovanih redkih zemelj, iz katerih lahko med drugim pridobivajo magnete. Ampak naj vas izraz “redke” ne zavede. “Izraz je zavajajoč, ker ga povezujemo z biti ali ne biti na voljo. V zemeljski skorji je redkih zemelj ravno toliko kot mineralov,bakra, niklja, kobalta …” pojasnjuje Saje.
Dobro, če je redkih zemelj, iz katerih izdelajo približno dve tretjini vseh trajnih magnetov na svetu, dovolj, zakaj se potem okrog njih bije vojna? Odgovor se skriva v teh, kdo redke zemlje pridobiva.
Kitajska je torej z leti postala pravi monopolist na trgu redkih zemelj. Pred nekaj leti je proizvedla kar 97 odstotkov vse svetovne proizvodnje redkih zemelj za magnete, pri čemer je bolje, da ne izgubljamo besed, kakšen davek zaradi strupov, ki se sproščajo v ozračje, plača okolje v bližini tovrstnih rudnikov. Kitajci pa ni so le največji proizvajalec redkih zemelj, temveč tudi njihov največji porabnik. To jim prinaša izjemen nadzor nad celotnim trgom in s tem sunkovite preobrate v cenah.
“Bilo je aprila ali maja 2011, ko je naša strateška nabava okrog pol osmih zjutraj dobila konkretno ponudbo za neki redkozemeljski material. Pol ure pozneje sem dobil še eno sporočilo, v katerem je pisalo: “Boris, ta ponudba velja samo še dve uri.” Tako pa se ne da delati,” se spominja Saje.
Balon na trgu redkih zemelj se je tedaj izjemno napihnil … Med drugim se je začel napihovati zaradi napovedi o izjemnem porastu električne mobilnosti in vetrne energije. Izračunali so, da se bo poraba magnetov zanje močno povečala, in ob tem kar naenkrat ugotovili, da virov morda ne bo dovolj.
“Leta 2011 so cene redkih zemelj znorele za faktor 20–25. Potem pa smo se zbudili, Američani, Kanadčani, Japonci, Avstralci, in v štirih letih dosegli, da se je kitajski delež zmanjšal na 85 odstotkov.” – Boris Saje
Ples na trgu redkih zemelj je trajal dalje, balon je počil, zaradi česar so Združene države pred nekaj meseci zaprle enega svojih največjih rudnikov Mt. Pass, ki ga upravlja družba Molycorp. Ta je leta 2011 po letih mirovanja najprej obnovil proizvodnjo zaradi hudih podražitev redkih zemelj, zdaj se ji znova odpoveduje. “S tem se delež naše odvisnosti od Kitajske spet povečuje in bo kmalu spet kakšna panika,” poudarja Saje.
Boris Saje ugotavlja, da dejanska uporaba redkih zemelj ne sledi napovedani, da kitajske rudarske, proizvodne in izvozne kvote še nimajo vpliva na dostopnost redkih zemelj. Da se je delež Kitajske pri proizvodnji redkih zemelj s 97-odstotnega deleža leta 2011 spustil na 86 odstotkov, da dobave niso nikoli izostale, tudi ne v primeru kitajsko-japonskega ribiškega spora ne ter da je treba povečati razvojna prizadevanja za nove materiale, ki bi zmanjšali odvisnost od redkih zemelj in Kitajske.
Naša država je ena redkih v Evropi, ki na področju proizvodnje magnetov tekmuje s svetovno konkurenco. To potrjuje tudi lanskoletni seznam bonitetnih hiš i in Dun & Bradstreet, na katerem so med najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo magnetov – na primer Kolektor, Iskra in Magneti Ljubljana, prav slednji so leto pred tem prejeli tudi nagrado rating leta.
Svoj kamenček pri večanju neodvisnosti od redkih kovin in s tem Kitajske pa je dodala tudi slovenska znanost. Na Inštitutu Jožef Stefan so po dveletnih intenzivnih raziskavah letos razvili in uspešno preizkusili novo tehnologijo za proizvodnjo visokoenergijskih magnetov z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj. Ta je kar 16-krat manjša od te, ki so jo poznali do zdaj.
Banke in hranilnice imajo nov hit – hiter kredit. Hitra pa je postala tudi odločitev potrošnikov za najem; kar četrtina Slovencev tak kredit najame za plačilo tekočih stroškov ali poplačilo drugega kredita. Takšni krediti pa prinašajo tudi dodatna tveganja, ki lahko vodijo spiralo zadolženosti. Kje in o čem se je treba pozanimati, preden najamemo hiter kredit, razloži gostja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Miha Lavtar je pri 19ih letih ustanovil podjetje, ki zdaj zaposluje več kot 40 sodelavcev. Podjetje Optiweb razvija spletne rešitve in digitalni marketing. Kot se radi pohvalijo so sodelavci njihova najljubša skrb; zato so prejeli precej nagrad s kadrovskega področja. Kakšne veščine iščejo in razvijajo pri svojih zaposlenih in kaj vse se moramo naučiti danes, da bomo konkurenčni na trgu dela čez nekaj let? Anja Hlača Ferjančič je obiskala sedež podjetja v Škofji Loki.
Vse glasnejše so govorice o novi krizi. Kitajska je objavila podatke o lanski gospodarski rasti. Ta je znašala 6,6 % in je bila najnižja od leta 1990. Kaj se nam obeta na kapitalskih trgih v povezavi s svetovno gospodarsko rastjo?
Ste morda še kaj dolžni državi, ste obvestili Furs o vzdrževanih družinskih članih, se bojite, da vam delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost? Do vseh informacij boste odslej lahko dostopali z novo aplikacijo Finančne uprave. Njeno uporabnost smo preverili skupaj s Stojanom Glavačem s Fursa.
Slovensko gospodarstvo je majhno, tudi podjetja, nosilci gospodarskega razvoja, so po večini mala ali srednje velika. Predstavljajo seveda potencial, ki pa nima urejenega kapitalskega trga. Bo zanj lahko v prihodnje poskrbela Ljubljanska borza?
Yossi Vardi je izraelski podjetnik, investitor, milijonar, vizionar. Pomagal je ustanoviti okoli 90 visokotehnoloških podjetij.
Slovenci še vedno dajemo prednost klasičnim oblikam varcevanja, a na drugi strani nekateri brez razmisleka vstopajo v zelo tvegane naložbe. O možnostih varčevanja, odnosu mladih do finančne neodvisnosti, delniškem trgu in povpraševanju po vzajemnih skladih ter o globalnem dogajanju na finančnih trgih v 2019 gost Poslovnih krivulj Gorazd Belovič, direktor sektorja za analize pri Triglav skladih.
4,6 milijona evrov je bilo zadnje leto dodeljeno organizacijam, ki so jih za prejemnike 0,5 odstotka izbrali zavezanci za dohodnino. Stojan Glavač s FURSa je pojasnil, kaj morate storiti, da bo vaš del dohodnine prejela točno določena organizacija.
Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka, je namenjen uporabi evropskih kohezijskih sredstev, njegov cilj pa je spodbujanje gospodarske rasti in razvoja. Prejemnikom bo na voljo približno 400 milijonov evrov.
Bo direktor podjetja za svojega namestnika kmalu imenoval robota? Kateri poklici bodo z razvojem umetne inteligence izginili, kateri se bodo spremenili? Dejstvo je, da tehnologija ne more popolnoma nadomestiti človeškega dela, a bo po mnenju dr. Daniela Susskinda z Univerze v Oxfordu umetna inteligenca spremenila tudi najbolj tradicionalne poklice, od zdravnika do duhovnika. Podjetja se bodo morala še bolj prilagoditi in uvesti ustrezne izboljšave, z novimi izzivi se bodo spopadli tudi voditelji. “Prehajamo v obdobje, v katerem bomo delali z umetno inteligenco. In to ne samo v proizvodnji, ampak tudi na menedžerskem področju. Tisti, ki se bodo najbolj prilagodili, bodo imeli konkurenčno prednost. Tukaj ima veliko priložnost tudi Slovenija,” razmišlja Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie. Kako bo umetna inteligenca (še) spremenila poklice in voditeljstvo?
Claudia Olsson skuša poslovne voditelje prepričati, naj se pogumno spopadejo z izzivi digitalne dobe. O digitalnem voditeljstvu in o tem, zakaj se bomo morali v prihodnje učiti vsaj 101 dan, se je z njo pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
V skladu z novim dogovorom morajo biti potrošniki na spletnem trgu jasno obveščeni, če kupujejo od profesionalnega trgovca ali fizične osebe.
"Če ne zgradiš kulture podjetja pred tem, ti najboljša tehnologija ne pomaga prav nič in se tvoje investicije ne povrnejo," analitik Daniel Newman, ki raziskuje digitalizacijo v podjetjih
Za začetek samostojne podjetniške poti je potreben pogum. Ženske ga običajno potrebujejo še nekoliko več kot moški. Program Podjetnost je ženskega spola spodbuja začetnice podjetnice, da stopijo na samostojno pot. Država brezposelnim ženskam s terciarno izobrazbo omogoča brezplačna predavanja ter 5 tisoč evrov. V šestih generacijah se je usposabljanja udeležilo skupno 1500 žensk, skoraj 90 odstotkov jih je ustanovilo podjetje. Poslovne krivulje je pripravila Urška Valjavec.
Vede, ki sodijo pod okrilje ekonomije, se zadnjih nekaj let vse bolj navezujejo na nevroznanost. Poznavanje naših možganov daje iz leta v leto več izsledkov o tem, kako kompleksno je človeško bitje. Naša pozornost, čustva, instinkti, celo hormoni v krvi pomembno vplivajo na naše odločanje in ravnanje. Ja, obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi, pravi tokratni sogovornik prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske Ekonomske fakultete.
Poslovne krivulje se bodo tokrat vile med udeleženci kadrovskega foruma na Poslovni šoli Bled, ki smo ga obiskali konec minulega tedna. Letošnja vodilna misel "Vodenje kadrov v spremenjenih razmerah" se nanaša na starajočo se družbo, dolgoživost in delovno izkušenost starejših, generacijske vrednostne razlike in tehnološke novosti ... Nekaj zanimivih pogovorov je med kadrovniki, poslovneži in svetovalci z več celin posnel Damjan Zorc.
Časi, ko so pred bančnimi poslovalnicami prejemniki pokojnin konec meseca čakali v vrstah, da so videli zapis prejemka v bančno knjižico so mimo. Mimo so pa tudi časi »druženja« in naključnih pogovorov. Digitalizacija identifikacijskih storitev je s telekomunikacijskih podjetij, finančnih institucij prešla v vse pore našega življenja. Video identifikacija je samo še en razvojni korak. Nekaj novih tehnoloških rešitev so predstavili tudi v podjetju Setcce. O digitalnem vsakdanu – direktor podjetja Aljoša Jerman Blažič.
Doktorica znanosti s področja molekularne biologije in raziskovalka Irena Fonda je slovenska finalistka za regijsko nagrado Veuve Clicquot Business Woman Award
Vsa mala in srednja podjetja, ki se kakorkoli ukvarjajo s predelavo lesa, trajnostnim razvojem turizma ali izvozom zunaj Evropske unije, se lahko potegujejo za ugodna posojila pri SID banki. Obrestna mera in ročnost odplačevanja sta bistveno ugodnejši od financiranja v poslovnih bankah. Z usmerjenim financiranjem skušajo na SID banki najti vsa tista mala in srednja podjetja, ki imajo velik potencial za rast, a premalo kapitala, da postanejo evropske oziroma celo svetovne zvezde. Gost Urške Jereb je izvršni direktor SID banke Roman Rojc.
Če so bile do zdaj v ospredju finance, se morajo odslej v gospodarstvu veliko bolj osredotočiti na svoje zaposlene. Si lahko slovenska podjetja, ki tarnajo nad pomanjkanjem delavcev, sploh še privoščijo, da jih ne bi zanimala zdravje in zadovoljstvo zaposlenih? Če je bil doslej finančni kapital na prvem mestu, ga počasi nadomešča zavedanje o pomenu človeškega kapitala. Za podjetja je nujno, da poskrbijo za zadovoljstvo zaposlenih.
Neveljaven email naslov