Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za uspeh pri prodoru na tuje trge so za podjetja poslovne informacije, ustrezno svetovanje in iskanje potencialnih partnerjev ključnega pomena. Slovenski poslovni klubi v tujini med drugim intenzivno pomagajo slovenskim podjetjem tudi pri pripravi poslovnih dogodkov in bilateralnih poslovnih srečanj. O tem, kako uspešni so pri svojem delu in kako se spopadajo s specifikami posameznih trgov se je z nekaterimi predstavniki pogovarjal Boris Žgajnar.
Za uspeh pri prodoru na tuje trge so za podjetja poslovne informacije, ustrezno svetovanje in iskanje potencialnih partnerjev ključnega pomena. Slovenski poslovni klubi v tujini med drugim intenzivno pomagajo slovenskim podjetjem tudi pri pripravi poslovnih dogodkov in bilateralnih poslovnih srečanj. Kako uspešni so pri svojem delu in kako se spopadajo s specifikami posameznih trgov?
Nataša Zajec, Luksemburško-slovenski poslovni klub: “Do uspešnih zgodb pridemo z nekonvencionalnimi metodami. Smo zelo fleksibilni, vrata odpiramo z drugačnimi rešitvami.”
Klubi združujejo izkušene slovenske podjetnike, ki že vrsto let delujejo v tujini. Z vpetostjo v lokalno poslovno okolje so dragocen vir informacij za tiste, ki želijo svojo dejavnost razširiti prek meja.
624 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Za uspeh pri prodoru na tuje trge so za podjetja poslovne informacije, ustrezno svetovanje in iskanje potencialnih partnerjev ključnega pomena. Slovenski poslovni klubi v tujini med drugim intenzivno pomagajo slovenskim podjetjem tudi pri pripravi poslovnih dogodkov in bilateralnih poslovnih srečanj. O tem, kako uspešni so pri svojem delu in kako se spopadajo s specifikami posameznih trgov se je z nekaterimi predstavniki pogovarjal Boris Žgajnar.
Za uspeh pri prodoru na tuje trge so za podjetja poslovne informacije, ustrezno svetovanje in iskanje potencialnih partnerjev ključnega pomena. Slovenski poslovni klubi v tujini med drugim intenzivno pomagajo slovenskim podjetjem tudi pri pripravi poslovnih dogodkov in bilateralnih poslovnih srečanj. Kako uspešni so pri svojem delu in kako se spopadajo s specifikami posameznih trgov?
Nataša Zajec, Luksemburško-slovenski poslovni klub: “Do uspešnih zgodb pridemo z nekonvencionalnimi metodami. Smo zelo fleksibilni, vrata odpiramo z drugačnimi rešitvami.”
Klubi združujejo izkušene slovenske podjetnike, ki že vrsto let delujejo v tujini. Z vpetostjo v lokalno poslovno okolje so dragocen vir informacij za tiste, ki želijo svojo dejavnost razširiti prek meja.
Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka. Kako lahko uredimo svojo domačo pisarno, tako da bomo bolj učinkoviti in zakaj je poslanstvo pomembnejše od posla?
Za slovensko industrijo srečanj je bilo lansko leto rekordno. Neposredni prihodki prodaje so znašali 271 milijonov evrov. Ob visoki dodani vrednosti, ki jo industrija prinaša, so multiplikativni učinki znašali skoraj 900 milijonov. Letos se je vse obrnilo na glavo. Obeta se skoraj 80 % upad prihodkov, neposredno je ogroženih več kot 15.000 delovnih mest. Kako bo slovenska industrija srečanj skušala prebroditi zahtevne čase in ohraniti konkurenčnost, pojasnjuje direktor Kongresnega urada Slovenije Miha Kovačič. Poklicala ga je Anja Hlača Ferjančič.
Četrti del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem, kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju. Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič se je oglasila v našem novogoriškem studiu in razkrila svoje zanimive prakse vodenja ter ključna spoznanja, ki jih je zbrala v štirinajstih letih na čelu podjetja. V ljubljanskem studia sta se z njo pogovarjala strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Tretji del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem vodenja notranjega podjetništva. Zakaj je potrebno, da velike organizacije in multinacionalna podjetja v svojo strukturo vpeljejo načine dela, ki so bolj domači zagodnskim podjetjem? Vpogled v nove načine dela in odprto inoviranje bo ponudila Mateja Panjan iz podjetja Danfoss. To je uspešno dansko družinsko podjetje, ki globalno zaposluje več kot 28.000 ljudi. So vodilni svetovni dobavitelj izdelkov za energetsko učinkovite rešitve daljinskega ogrevanja in hlajenja ter klimatizacijo zgradb. Še posebej ponosni so na svojo vključujočo kulturo in t. i. hackathone, dogodke, kjer zaposleni iz različnih oddelkov v določenem času rešujejo poseben izziv ali nalogo.
Drugi del druge sezone Vodenja s posluhom prinaša odgovore na pomembna vprašanja: kako naj vodja krepi svojo odpornost in odpornost organizacije? Kako naj delo organizira tako, da bo dolgoročno vzdržno? Svoje izkušnje je delil nekdanji direktor podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišek, ki si je tudi zaradi krepitve odpornosti vzel sobotno leto in ga preživel na eni najbolj uglednih poslovnih šol v Lozani, zdaj pa v Mestni občini Kranj vodi projekt pametno mesto. Prepričan je, da lahko vodja svojo odpornost krepi z dobro ekipo.
Podjetje 3fs je doma v Kranju in Mariboru, deluje pa v Skandinaviji in Kanadi, ima odlično vzpostavljen sistem dela na daljavo in ustanavlja odcepljena podjetja. Podjetje s 60 zaposlenimi pomaga tehnološko naprednim podjetjem pri dodatni, bolj zahtevni digitalizaciji. Večino posla opravijo v tujini. Že pri svojem prvem projektu so sodelovali z Ericssonom. Kako voditi ekosistem, je osrednja tema nove sezone Vodenja s posluhom. Direktor 3fs Andraž Logar zelo neposredno predstavi prednosti in slabosti ustanavljanja odcepljenih podjetji. Priznava, da je neuspešnih poskusov precej, a so uspešna odcepljena podjetja: Toshl, Iryo, Trickytribe in Lake dokazala, da je njihova inovativna pot prava.
Zadnja v spomladansko-poletni seriji Tečajnic danes prinaša domačo nalogo. Táko, za katero boste imeli čas do konca poletja. Nič zahtevnega, pravita Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič. V resnici gre le za spodbudo k natančnemu spremljanju in beleženju osebne porabe, kar bo osnova za graditev varnostne rezerve. Nepričakovana kriza, ki jo je povzročila epidemija in v kateri je marsikdo ostal brez prihodkov ali vsaj dela njih, je še enkrat pokazala, da je zlata rezerva temelj urejenih osebnih financ. Kot pravi finančni strokovnjak Marko Ploj iz Finančne skupine Prima, je naslednji korak zavarovanje. Zavarovanje sebe, družine in premoženja. Sledi poseben kupček, na katerega nalagamo denar za dolgoročne cilje, med katerimi je eden od pomembnejših pokojnina. Zanjo je najbolje začeti varčevati na začetku poklicne poti, še preden si posameznik ustvari družino. Kot pravi Ploj, obrestno-obrestni račun dela čudeže in v 40 letih varčevanja je lahko privarčevani kupček kar zajeten.
Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Tokratna Tečajnica na Valu 202 ima naslov ABC obveznic. Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments.
Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kredintimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov. Marja Milič in Rok Kužel z gostjo Natalijo Zupan ugotavljata, kako do zlate rezerve.
Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?
Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnega. O gospodarski negotovosti glede naložb v času zdravstvene krize s Krunom Abramovičem razpravljata gostitelja Rok Kužel in Marja Milič.
Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se bo še dogajalo z borzami? Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo poskarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu n apoveduje okrevanje v obliki črve V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro.
V sklepnem delu serije Vodenje s posluhom smo v ospredje postavili ustvarjalnost in vodenje inovativnosti. Dr. Miha Škerlavaj razlaga, kaj je inovacijski paradoks, Mic Melanšek iz Hooray studios, ki izdeluje personaliziranje otroške knjige, pa razkriva čudovite in čudne plati kreativnosti. Gostila ju je Anja Hlača Ferjančič. Foto: pixabay
V novem delu serije Vodenje s posluhom ugotavljamo, kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? Kaj je prosocialna motivacija? Strokovni sodelavec oddaje je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, gost je vodja akrobatske skupine Dunking Devils Domen Rozman.
Organizacije in zaposleni potrebujejo spremembe in stabilnost. Kdo in kako naj vpeljuje spremembe? Kako naj vodja pridobi agente za spremembe? Gosta tretjega dela serije Vodenje s posluhom sta bila direktorica AMZS Lucija Sajevec in strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ...
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole.
So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V kakšne pasti se lahko ujamejo eksperti, kako voditi nekdanje kolege, kaj je postherojsko vodenje? V novi mini seriji Vodenje s posluhom Anja Hlača Ferjančič s strokovnim sodelavcem oddaje Miho Škerlavajem in sogovorniki odkriva zakonitosti kvalitetnega vodenja v poslovnem svetu.
Kako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovinska država je Švedska, kjer denarja v fizični obliki leta 2023 ne bo več. V Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da bodo ob naraščanju priljubljenosti plačevanja s karticami z zdajšnjo hitrostjo brezgotovinska družba postali leta 2026. Vprašanje, ki si ga postavljata Marja Milič in Rok Kužel je, ali življenje brez gotovine prinaša boljši ali slabši pregled nad porabljenim denarjem. Odgovarja Zenel Batagelj iz agencije Valicon.
Tečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – ob predpostavki, da za vogalom ne čaka nova, huda kriza – ne izgublja na vrednosti, zlasti ne na dolgi rok.
Samo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, izračun o donosu pa je zelo zapleten in nikakor ne vključuje le razlike med prihodki in tistim, kar zase hoče država. V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija.
Neveljaven email naslov