Direktni marketing naj bi imel prednosti tako za oglaševalce kot za stranke. Kaj je torej narobe, če vam gredo prodajna elektronska pisma na živce? Kako dobro prednosti direktnega marketinga izkoriščajo slovenska podjetja in kako dojemljivi so zanj slovenski kupci? Kakšni so svetovni trendi na tem področju in kaj se lahko naučimo od Tripadvisorja?

Direktni marketing naj bi imel prednosti tako za oglaševalce kot za stranke. Kaj je torej narobe, če vam gredo prodajna elektronska pisma na živce? Kako dobro prednosti direktnega marketinga izkoriščajo slovenska podjetja in kako dojemljivi so zanj slovenski kupci? Kakšni so svetovni trendi na tem področju in kaj se lahko naučimo od Tripadvisorja?

Podjetjem prinaša učinkovitost, strankam pa relevantnost. Da bi bilo res tako, naj bi podjetja sledila petim trendom, ki jih povzema Jure Peternelj iz Studia Moderna:

• Poznavanje potrošnikov in njihovih potreb
• Uporaba psihologije v marketingu
• Angažiranje skupnosti uporabnikov k sodelovanju
• Kreativnost z nizkimi proračuni
• Zavedanje ugleda blagovne znamke

To je delno potrdila tudi raziskava, ki jo je izvedlo Društvo za marketing skupaj s podjetjema Spago in Arhea. Raziskava o stanju direktnega marketinga v Sloveniji je, kot poudarja Geni Arh iz podjetja Arhea, pokazala, kako podjetja dojemajo vlogo direktnega marketinga:

“To vlogo smo identificirali kot orodje za informiranje strank in prodajo, ne pa tudi kot orodje za gradnjo odnosov s strankami, kar pa je dejansko končni cilj – sodelovanje s strankami.”

Glavni kanal direktnega marketinga v Sloveniji je še vedno elektronska pošta, sledijo družabna omrežja, spletne vsebine, direktna pošta (vključno s katalogi) in telefonska prodaja. Če pa bi se vsa podjetja odločila za direktni marketing, na televiziji in radiu ne bi bilo oglasov.