Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama? Gostimo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam bo več povedal etnolog Janez Bogataj.

Trenuten trend so novi okusi: od sladoleda z orehovo potico do sladoleda iz piva

Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama?

VAŠE MNENJE:

Kateri sladoled imate najraje, kdaj ga največ pojeste, imate vašo najljubšo prodajalno sladoleda?

Gostili smo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam je več povedal etnolog dr. Janez Bogataj.

“Dober sladoled nima le božanskega okusa, ampak tudi diši. Ko poješ dober sladoled je kot da bi slišal lepo arijo, harmonija okusov, mehkobe. Še nekaj je – ko ga poješ, nisi žejen in ne čutiš samo sladkorja, ki ti ostane na jeziku kot po-okus.”

Mateja Jerovšek

Italija, kjer je v sladoledno dejavnost povezanih približno 12 tisoč sladoledarjev, je meka vsakega pravega mojstra sladoleda. Gelato je sladoled, narejen na osnovi mleka in smetane, sorbeto sladoled na osnovi vode. Eni in drugi so lahko božanski, ali pa tudi ne …

“Poznavalec opazi razliko že na  pogled, že pri teksturi, jaz sem izbirčen, že na prvo oko vem, če mi ne odgovarja. V Sloveniji imamo kar visoko raven obrtniškega sladoleda, primerjamo se lahko z italijansko ponudbo.”

Aleš Piščanc

Trenuten trend so po besedah sogovornikov zagotovo novi okusi: sladoled z orehovo, makovo in pehtranovo potico, čokolada s solnim cvetom, sladoled s tramincem, teranom, sladoled z arašidovim maslom, sladoledi iz piva … Ob okusih se v tujini pripravlja tudi mini revolucija na področju sladkorja. Prihajajo sladoledi, kjer bo sladkor potisnjen ob stran. Točeni sladoled, na katerega prisegajo predvsem v skandinavskih državah, pa je za naše podjetnike ovira zaradi predrage opreme in njenega vzdrževanja.

Nove finančne zalogaje ob tem vsako leto prinaša tudi trg surovin. Mateja se zanaša izključno na sveže surovine, Aleš trende na borzi surovin spremlja precej podrobno. Letos, na primer, se je govorilo o slabi letini vanilije na Madagaskarju in strmem skoku cene te arome.

“Sladoled ima bogato zgodovino, če verjamemo podatkov, naj bi ga že pred 3000 leti poznali na Kitajskem, ti so poznali že uporabo slanice, ki je omogočala zmrzovanje.”

Janez Bogataj