Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama? Gostimo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam bo več povedal etnolog Janez Bogataj.
Trenuten trend so novi okusi: od sladoleda z orehovo potico do sladoleda iz piva
Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama?
VAŠE MNENJE:
Kateri sladoled imate najraje, kdaj ga največ pojeste, imate vašo najljubšo prodajalno sladoleda?
Gostili smo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam je več povedal etnolog dr. Janez Bogataj.
“Dober sladoled nima le božanskega okusa, ampak tudi diši. Ko poješ dober sladoled je kot da bi slišal lepo arijo, harmonija okusov, mehkobe. Še nekaj je – ko ga poješ, nisi žejen in ne čutiš samo sladkorja, ki ti ostane na jeziku kot po-okus.”
Mateja Jerovšek
Italija, kjer je v sladoledno dejavnost povezanih približno 12 tisoč sladoledarjev, je meka vsakega pravega mojstra sladoleda. Gelato je sladoled, narejen na osnovi mleka in smetane, sorbeto sladoled na osnovi vode. Eni in drugi so lahko božanski, ali pa tudi ne …
“Poznavalec opazi razliko že na pogled, že pri teksturi, jaz sem izbirčen, že na prvo oko vem, če mi ne odgovarja. V Sloveniji imamo kar visoko raven obrtniškega sladoleda, primerjamo se lahko z italijansko ponudbo.”
Aleš Piščanc
Trenuten trend so po besedah sogovornikov zagotovo novi okusi: sladoled z orehovo, makovo in pehtranovo potico, čokolada s solnim cvetom, sladoled s tramincem, teranom, sladoled z arašidovim maslom, sladoledi iz piva … Ob okusih se v tujini pripravlja tudi mini revolucija na področju sladkorja. Prihajajo sladoledi, kjer bo sladkor potisnjen ob stran. Točeni sladoled, na katerega prisegajo predvsem v skandinavskih državah, pa je za naše podjetnike ovira zaradi predrage opreme in njenega vzdrževanja.
Nove finančne zalogaje ob tem vsako leto prinaša tudi trg surovin. Mateja se zanaša izključno na sveže surovine, Aleš trende na borzi surovin spremlja precej podrobno. Letos, na primer, se je govorilo o slabi letini vanilije na Madagaskarju in strmem skoku cene te arome.
“Sladoled ima bogato zgodovino, če verjamemo podatkov, naj bi ga že pred 3000 leti poznali na Kitajskem, ti so poznali že uporabo slanice, ki je omogočala zmrzovanje.”
Janez Bogataj
624 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama? Gostimo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam bo več povedal etnolog Janez Bogataj.
Trenuten trend so novi okusi: od sladoleda z orehovo potico do sladoleda iz piva
Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama?
VAŠE MNENJE:
Kateri sladoled imate najraje, kdaj ga največ pojeste, imate vašo najljubšo prodajalno sladoleda?
Gostili smo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam je več povedal etnolog dr. Janez Bogataj.
“Dober sladoled nima le božanskega okusa, ampak tudi diši. Ko poješ dober sladoled je kot da bi slišal lepo arijo, harmonija okusov, mehkobe. Še nekaj je – ko ga poješ, nisi žejen in ne čutiš samo sladkorja, ki ti ostane na jeziku kot po-okus.”
Mateja Jerovšek
Italija, kjer je v sladoledno dejavnost povezanih približno 12 tisoč sladoledarjev, je meka vsakega pravega mojstra sladoleda. Gelato je sladoled, narejen na osnovi mleka in smetane, sorbeto sladoled na osnovi vode. Eni in drugi so lahko božanski, ali pa tudi ne …
“Poznavalec opazi razliko že na pogled, že pri teksturi, jaz sem izbirčen, že na prvo oko vem, če mi ne odgovarja. V Sloveniji imamo kar visoko raven obrtniškega sladoleda, primerjamo se lahko z italijansko ponudbo.”
Aleš Piščanc
Trenuten trend so po besedah sogovornikov zagotovo novi okusi: sladoled z orehovo, makovo in pehtranovo potico, čokolada s solnim cvetom, sladoled s tramincem, teranom, sladoled z arašidovim maslom, sladoledi iz piva … Ob okusih se v tujini pripravlja tudi mini revolucija na področju sladkorja. Prihajajo sladoledi, kjer bo sladkor potisnjen ob stran. Točeni sladoled, na katerega prisegajo predvsem v skandinavskih državah, pa je za naše podjetnike ovira zaradi predrage opreme in njenega vzdrževanja.
Nove finančne zalogaje ob tem vsako leto prinaša tudi trg surovin. Mateja se zanaša izključno na sveže surovine, Aleš trende na borzi surovin spremlja precej podrobno. Letos, na primer, se je govorilo o slabi letini vanilije na Madagaskarju in strmem skoku cene te arome.
“Sladoled ima bogato zgodovino, če verjamemo podatkov, naj bi ga že pred 3000 leti poznali na Kitajskem, ti so poznali že uporabo slanice, ki je omogočala zmrzovanje.”
Janez Bogataj
Lani je Slovenijo obiskalo 4,17 milijona turistov. Kakšne odtise rekorden obisk pušča v naravi in okolju? Kako upravljati obisk in kako poskrbeti, da bodo turistične kapacitete zasedene tudi v turistično manj privlačnih mesecih? Od Triglavskega narodnega parka do Škocjanskih jam, od Ljubljane do Bohinja!
4.400 zaposlenih, od tega okoli 1.600 v matični družbi v Kopru, čaka na razplet prodaje Cimosa. Zapletov ne manjka, sklenitev več kot 100 milijonov evrov vrednega posla je pod vprašajem zaradi Cimosovega dolga na Hrvaškem. Kakšna je prihodnost velikana z Obale?
Slovenija v globalni tekmi za talente zaseda 27. mesto. Ne gre za resničnostni šov, temveč za kruto resnico, da ima Slovenija sicer odlično usposobljene ljudi, ki pa jih ne zna zadržati in prav tako ne zna ustvariti okolja, ki bi privabilo talente iz tujine. Globalni indeks konkurenčnosti talentov kaže, da so najbolj konkurenčne države Švica, Singapur in Velika Britanija.
Kriza na trgu dela je najbolj prizadela mlade, saj je kar tretjina mladih dolgotrajno brezposelnih, a spremembe v zadnjem letu kažejo, da se trend zaposlovanja izboljšuje.
Delo upokojencev bo sčasoma postajalo vedno pomembnejše. Razlogov je več: na trgu dela bo začelo primanjkovati delovne sile; nizke pokojnine upokojence silijo v dodaten zaslužek; poleg tega pa je tak prehod s trga dela v pokoj nekoliko lažji.
V novo leto vstopamo z nekoliko spremenjeno davčno zakonodajo. O dohodninski lestvici, pomembnih datumih, znižanih stroških izvržbe in drugih novostih smo govorili z Zinko Prunk, FURS.
Podrobneje smo predstavili izzive in prednosti poslovnega okolja, s katerimi se soočajo tuji investitorji pri nas, ki so jih z raziskovalci področja delili že deveto leto zapored.
Po prvem evropskem tednu poklicnih spretnosti in tekmovanju mladih v poklicih EuroSkills se oziramo na sistem poklicnega izobraževanja v Sloveniji. Od kod prihajajo naši strokovnjaki, s kakšnim znanjem in izkušnjami se podajajo na trg dela? Vpis v poklicne šole se od leta 2011 sicer veča, a obrtniki, profesorji in učenci opozarjajo, da sistem nikakor ni brez pomanjkljivosti. Potegnemo še vzporednice z nekaterimi drugimi evropskimi državami, se vprašamo o sistemu vajeništva in razmislimo o družbenem pogledu na poklicne strokovnjake.
Toby Hester je trener. Ne trenira moštva ali posameznega športnika, temveč sponzorje. Uči jih, kako iz sponzorstva iztržiti največ.
Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.
Profesor Joe Peppard je strokovnjak za digitalizacijo in ni najbolj vesel, če digitalizacijo mešamo s tehnologijo. Prepričan je, da “digitalno samo po sebi ničesar ne spremeni. Organizacije oz. ljudje pa se lahko odločijo, da z uporabo digitalnih tehnologij spremenijo procese.” V oddaji bo govoril o digitalni preobrazbi, ki je bolj kot ne nujna…
Cindy Gallop je ena najbolj karizmatičnih, drznih in prepoznavnih osebnosti v oglaševanju. Do svoje industrije je izjemno kritična. A še ni obupala. Prepričana je, da lahko oglaševanje spreminja svet na bolje.
Zdaj so uspešni. Bodo tudi čez 5 ali 10 let? Slovenske podjetnice in podjetniki o tem, kakšne vrednote, lastnosti in veščine jih bodo vodile v prihodnje. O zaupanju, varnosti, kreativnosti in še o čem.
Finančna pismenost je pri nas na zelo nizki ravni. V poslovnih krivuljah preverjamo, kako poteka finančno opismenjevanje otrok, starejših in socialno šibkih in kako lahko izboljšamo razumevanje finančnih produktov skozi izobraževanje sami.
Spremenjene potrošniške navade ter gradnja nakupovalnih centrov izven mestnih središč sta v številnih mestnih jedrih povzročila zaton trgovskih dejavnosti in drugih oblik podjetništva. Da bi oživili mestna središča, vanje pripeljali podjetnike, obiskovalcem pa ponudili razlog za obisk, v Sloveniji poteka projekt upravljanja mestnih središč. Vse skupaj se je začelo leta 2011. Kakšen je napredek, kaj pomeni za podjetnike in kaj imajo od tega potrošniki?
Potrošniki vedno težje izberemo primeren, ugoden kredit. Banke poleg tega v ponudbo vključijo še druge finančne produkte, kot so zavarovanja, kartice, posebni bančni računi – česar v resnici ne potrebujemo. Tako je primerjava ponudb več bank nemogoča, težje tudi izberemo za nas primeren kredit. Vodja projekta in strokovnjak za področje financ pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) Boštjan Krisper pravi, da potrošniki v času nizkih obrestnih mer pri izbiri kreditov tako skorajda nič ne pridobimo ali ne privarčujemo. Kako izbrati kredit, kakšna so tveganja in kako lahko med seboj primerjamo ponudbe bank?
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
Dr. Gloria Burgess je predavateljica, motivatorka in poslovna trenerka. Ideje za svoje delo črpa iz povezav med glasbo in poslom. Menedžerji kot dirigenti, zaposleni kot glasbeniki. “Ko delam z vodilnimi v nekem podjetju, le-ti pogosto s prstom kažejo na koga v svoji ali kateri drugi ekipi, ne zavedajo pa se, da so prav oni sami problem.” Kakšen je po njenem mnenju dober voditelj in kakšna idealna organizacija? “
Slovenske banke so se, tako kot vse evropske, znašle v primežu negativnih obrestnih mer. Dve največji podjetjem z depoziti nad 5 milijonov že zaračunavata ležarino oziroma negativne obresti za hrambo denarja. Varčevalcem se tega stroška za zdaj še ne upajo naprtiti. Član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar nam bo v pogovoru skušal predstaviti, kako zgodovinsko izjemne negativne obresti konkretno vplivajo na varčevalce, zadolževanje in tudi na samo poslovanje bank.
Neveljaven email naslov