Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Finančna pismenost je pri nas na zelo nizki ravni. V poslovnih krivuljah preverjamo, kako poteka finančno opismenjevanje otrok, starejših in socialno šibkih in kako lahko izboljšamo razumevanje finančnih produktov skozi izobraževanje sami.
Povprečno znanje o upravljanju financ je v Sloveniji zelo šibko
Biti finančno kompetenten in samostojen je nujno. Finančna pismenost je veščina upravljanja denarja in finančnih produktov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Veja neodvisnih finančnih svetovalcev je že pred 10 leti ugotovila, da je v Sloveniji samo 8 odstotkov ljudi finančno dobro pismenih.
Podobno so ugotovili pri reviji Moje finance. S testom osnovnega poznavanja naložb, zavarovanj in vrednosti denarja v vsakdanjih situacijah so pokazali, da je povprečno znanje o upravljanju financ zelo šibko, pravi Matjaž Nidorfer. Anketiranci so v povprečju dobili bolj slabo oceno: zadostno. Finančnih kompetenc se moramo glede na porazne rezultate raziskav čimprej naučiti. Najbolje že v šoli. Pri tem pomaga tudi krožek Mladi in denar.
“Mladi se naučijo, da ne smejo porabiti več, kot zaslužijo. To je prvo pravilo, da ne zaideš v dolgove. Naučijo se voditi osebni proračun, spoznavajo, kako se pametno zavarovati, kako priti do prvih zaslužkov. Spodbujamo jih, da začnejo čim prej delati. Naučiti jih želimo tudi to, da je treba plačevati davke.”
Ljudem, ki ne načrtujejo svojih financ, se lahko zgodi, da preidejo v breme države, nastajajo socialna bremena in povečuje se socialna izključenost. Pri Javnem zavodu Socio iz Celja se trudijo za pomoč socialno šibkim mladim družinam, ki so se zaradi kreditov in sprejemanja slabih odločitev znašle v stiski, in starejšim.
Direktorica Suzi Kvas pravi, da se večkrat na mesec srečujejo z njimi in jim pomagajo do rešitev. Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije pa opozarja, da finančno opismenjevanje ni dovolj, temveč da mora država končno zaščiti uporabnike finančnih produktov in uveljaviti učinkovit nadzor, česar danes ne počne.
“Potrebujemo boljše rešitve in to bomo dosegli samo z učinkovitejšim nadzorom nad trgom. Zaostajamo za povprečjem EU. Prav je, da se država ukvarja tudi s finančnim opismenjevanjem, vendar to ne more biti nadomestilo za boljši nadzor finančnega trga. Z izjemo tržnega inšpektorata v Sloveniji ni nadzornika, ki bi imel nalogo finančnega nadzora z vidika potrošnikov. Takšen sistem je v današnjem svetu neprimeren.”
624 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Finančna pismenost je pri nas na zelo nizki ravni. V poslovnih krivuljah preverjamo, kako poteka finančno opismenjevanje otrok, starejših in socialno šibkih in kako lahko izboljšamo razumevanje finančnih produktov skozi izobraževanje sami.
Povprečno znanje o upravljanju financ je v Sloveniji zelo šibko
Biti finančno kompetenten in samostojen je nujno. Finančna pismenost je veščina upravljanja denarja in finančnih produktov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Veja neodvisnih finančnih svetovalcev je že pred 10 leti ugotovila, da je v Sloveniji samo 8 odstotkov ljudi finančno dobro pismenih.
Podobno so ugotovili pri reviji Moje finance. S testom osnovnega poznavanja naložb, zavarovanj in vrednosti denarja v vsakdanjih situacijah so pokazali, da je povprečno znanje o upravljanju financ zelo šibko, pravi Matjaž Nidorfer. Anketiranci so v povprečju dobili bolj slabo oceno: zadostno. Finančnih kompetenc se moramo glede na porazne rezultate raziskav čimprej naučiti. Najbolje že v šoli. Pri tem pomaga tudi krožek Mladi in denar.
“Mladi se naučijo, da ne smejo porabiti več, kot zaslužijo. To je prvo pravilo, da ne zaideš v dolgove. Naučijo se voditi osebni proračun, spoznavajo, kako se pametno zavarovati, kako priti do prvih zaslužkov. Spodbujamo jih, da začnejo čim prej delati. Naučiti jih želimo tudi to, da je treba plačevati davke.”
Ljudem, ki ne načrtujejo svojih financ, se lahko zgodi, da preidejo v breme države, nastajajo socialna bremena in povečuje se socialna izključenost. Pri Javnem zavodu Socio iz Celja se trudijo za pomoč socialno šibkim mladim družinam, ki so se zaradi kreditov in sprejemanja slabih odločitev znašle v stiski, in starejšim.
Direktorica Suzi Kvas pravi, da se večkrat na mesec srečujejo z njimi in jim pomagajo do rešitev. Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije pa opozarja, da finančno opismenjevanje ni dovolj, temveč da mora država končno zaščiti uporabnike finančnih produktov in uveljaviti učinkovit nadzor, česar danes ne počne.
“Potrebujemo boljše rešitve in to bomo dosegli samo z učinkovitejšim nadzorom nad trgom. Zaostajamo za povprečjem EU. Prav je, da se država ukvarja tudi s finančnim opismenjevanjem, vendar to ne more biti nadomestilo za boljši nadzor finančnega trga. Z izjemo tržnega inšpektorata v Sloveniji ni nadzornika, ki bi imel nalogo finančnega nadzora z vidika potrošnikov. Takšen sistem je v današnjem svetu neprimeren.”
Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.
Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.
Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.
Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee.
Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.
Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo "lovci na glave" in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. V pogovoru s strokovnim sodelavcem oddaje profesorjem z Ekonomske fakultete Mihom Škerlavajem in Anjo Hlača Ferjančič tudi o aktualni temi: t. i. tihih odpovedih.
Peta epizoda prinaša vpogled v delovanje hitrorastočega podjetja Blubit, ki je bilo že dvakrat uvrščeno med 1000 najhitreje rastočih podjetij v Evropi. Blubit izdeluje unikatne rešitve na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije. Kako pomembno je najti vodje in kako zanimiv pristop imajo pri njihovem razvoju?
Četrta epizoda prinaša poseben vpogled v delovanje Elana. Gostimo Melanijo Korošec, s katero se pogovarjamo o stalnem inoviranju in o inovativnih ekipah. Nekdanja vrhunska tekmovalka v telemark smučanju je prepričana, da je inoviranja sposobna le ekipa, ki ni prestrašena, in ki kdaj na mizo prinese tudi kaj norega.
V tretji epizodi v ospredje postavljamo inoviranje, vodenje sprememb in smisel pri delu. Pred petimi leti je bilo podjetje Narayan ustanovljeno z osnovno idejo, da ljudem prinese zdravo prehrano po dostopni ceni. Poleg tega pa na trg poskušajo prinesti tudi superživila in rastlinske alternativne oblike proteinov. Pri inovacijah velikokrat naletijo na nezaupanje ali na odpor. Njihovo vodilo je izobraževanje ljudi o tem, zakaj trenutni način proizvodnje hrane ni primeren.
V posebni oddaji o izkušnjah, ki so ga izoblikovale, govori trener slovenske skakalne reprezentance Robert Hrgota. "Pomembno je, da se ne izogibaš konfliktom, ampak neposredno komuniciraš." Kako dajati povratne informacije, kako zgraditi zdravo kulturo v ekipi in kako si je samozavest pridobil kot neizkušen snemalec?
Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod.
Marko Sladič, soustanovitelj in direktor podjetja Hemptouch, ki izdeluje naravno konopljino kozmetiko, je razkril, kako se soočajo z omejitvami oglaševanja in zakaj v prihodnjem letu ne pričakuje velike rasti. Razkril je tudi, kako je majhnemu podjetju uspelo prodreti na zahteven japonski trg in zakaj se bodo od iskanja novih kupcev preusmerili h krepitvi odnosa z rednimi strankami.
Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega. V poslovne vode je s plavalnimi tečaji dobesedno zaplaval po končanem prvem letniku študija na Fakulteti za šport. Z leti je dodajal nove športne tečaje in odprl tudi zasebni vrtec. Kaj se je na poti naučil o podjetništvu, kako motivira sodelavce ter kaj je ključno pri pridobivanju zaupanja staršev sta ga spraševala strokovni sodelavec, soustanovitelj Hooray Studios, Mic Melanšek in Anja Hlača Ferjančič.
Katja Šuklje Antalick je doktorica vinogradništva, ki se je po letih dela v Južni Afriki in Avstraliji vrnila v Slovenijo in se iz akademskih vod spustila v podjetništvo. Vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v Ljubljani. Kje vidi razvojni potencial Bele krajine, kako si v družini razdelijo delo in zakaj na posel gleda predvsem na podlagi vrednot? Pa tudi o tem, kako se je njen soprog, ki prihaja iz Francije, navdušil nad modro frankinjo.
Tretja sezona serije UP se začenja kar s sladico. Uroš Mlakar, serijski podjetnik, ustanovitelj Naturalica Foods, ki skrbi za blagovno znamko Teta Frida je razložil, zakaj je čokolada čedalje dražja in zakaj gre Fridi v Švici zelo dobro. Govoril je tudi o franšiznem sistemu, proizvodnji, posebni povezavi z Liberijo in prizadevanjih, da bi bili vsi v verigi pošteno plačani. Tudi tretjo sezono UP-ov sestavljata strokovni sodelavec, soustanovitelj Hooray Studios, Mic Melanšek in Anja Hlača Ferjančič.
Kako lahko zagonska podjetja pridejo do prvih investicij? Kdaj se je smiselno obrniti na Slovenski podjetniški sklad, kdaj na angelske investitorje in kdaj na sklade tveganega kapitala? Kakšna partnerstva prinašajo različni vlagatelji in na kaj morajo biti ob tem pozorni podjetniki? Predstavljamo tiste, ki si upajo in imajo uspešne startupe. Danes pa dajemo besedo podpornikom, ki zagonskim podjetjem nudijo različne finančne spodbude. Sogovorniki: Mic Melanšek, soustavnovitelj Hooray Studios; Nina Dremelj, predsednica Kluba Poslovni angeli; Aleš Pustovrh, partner sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital; Nina Urbanič, Slovenski Podjetniški Sklad
Edvard König je pred skoraj dvema desetletjema kot študent lesarstva iskal rešitev za tišji osebni računalnik. Ker z rešitvami na trgu ni bil zadovoljen, je sestavil svoje in se z vodnim hlajenjem podal v podjetniške vode. Že ob začetku poti je moči združil z Matjažem Krčem in ta tandem še danes vodi podjetje EKWB, ki deluje v več kot 130ih državah in zelo hitro raste. Lani januarja je imelo podjetje 100 zaposlenih, zdaj jih je že skoraj 250. Visokotehnološko podjetje EKWB je že več kot deset let številka ena na svetu za razvoj in proizvodnjo izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Njihova vizija pa je: ustvarjati računalnike za boljši svet.
Pretekli teden so v Amsterdamu podelili nagrade za najboljše kuharske mojstre na svetu. Ana Roš iz Hiše Franko na Kobariškem se je po izboru kulinaričnih poznavalcev uvrstila na sedmo mesto lestvice The Best Chef Awards 2021, Mašo Sálopek, ki v Hiši Franko skrbi za sladice, pa so razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu. A Ana v javnosti mnogokrat vzbudi pozornost – na eni strani odobravanje in spoštovanje, na drugi kritike in nerazumljiva obsojanja – ne le s hrano, temveč tudi drugimi zapisi in izjavami, kot je bila zadnja, da bo v svojo ekipo sprejela afganistanskega natakarja. Trenutni meni iz 23 hodov so poimenovali Reinkarnacija, stane 225 evrov, še 100 evrov je treba dodati za spremljavo slovenskih lokalnih vin. Za celotno doživetje si je treba vzeti kakšnih pet ur, pomembno vlogo imajo tudi sladice, ki jih ustvarja Hrvatica Maša Salopek, ki še vedno ni dojela, da so jo razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu.
Fotografinja Tilyen Mucik in komunikologinja Tjaša Jarc sta pred dobrim letom ustanovili spletno trgovino sobnih rastlin Džungla. Že po nekaj mesecih sta se znašli v poslovni džungli, število naročil je preseglo 1000 na mesec, ekipa se je razširila na 20 članov. O rasti in izzivih, tudi o tem, kako zapakirata rastlino za varno dostavo. Foto: Tilyen Mucik
Neveljaven email naslov