Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.

Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.

Dr. Uroš Kerin se dobrih poslovnih praks več kot desetletje uči pri nemškem Siemensu. Še ne 40-leten je danes v tem koncernu visoko na položaju. Tja je prišel s preprosto zamislijo za diplomsko delo, danes pa njegovo idejo prodajajo na svetovnem trgu. Iz ideje, ki jo je zasadil v diplomskem delu, so razvili prototip, nastala je programska aplikacija SIGUARD DSA, ki operaterjem prenosnih električnih sistemov pomaga pri vodenju sistema iz nadzornega centra. In, kar je najpomembneje, vse skupaj je pristalo na mednarodnem trgu.

Za podjetje je bilo odločujoče, da nam je na koncu raziskovalnega dela, ko je imelo prototip v rokah in bi lahko prekinilo sodelovanje, raje ponudilo zaposlitev. S tem je ohranilo tok dogodkov in v opazno krajšem času sprožilo profesionalni razvoj produkta.

V Sloveniji je pred nekaj tedni predstavil svoj primer inteligentnega črpanja kadra iz znanosti v gospodarstvo, zraven pa – kot je to navada v njihovem podjetju – dodal še nekaj predlogov.

5 predlogov dobre poslovne prakse

Prva stvar, ki jo poudarja Kerin, je pomanjkanje tržnega obnašanja. “Mislim, da je to tisto, kar manjka vsaki raziskovalni instituciji v Sloveniji. Nekaj jih je zelo dobrih, a po drugi strani bi lahko predvsem univerze veliko bolje izkoristile potencial komercializacije. Nemške univerze ne le da dobro delajo, ampak znajo to delo tudi dobro prodati. Našim univerzam tak člen manjka.”

Na pomembno mesto postavlja proaktivnost.

Nikoli ne smemo zaspati in moramo dajati dober zgled. Vsakemu študentu, ki ga imam na praksi, skušam pokazati, da se služba ne konča takrat, ko odbije ura, ampak ko je delo končano. Zmeraj se moramo učiti, nikoli zaspati.

Tretjič: Ne gre brez ambicioznosti: “Z ambicioznimi ljudmi je lepo delati – ker bodo problem reševali in ker so gonilni konji voza, ki ga peljejo. Težava pa je, ker ambicioznost napačno razumemo kot nekaj negativnega. Narobe!”

Če vidite ambicioznega športnika, mu ne boste rekli, da prehitro teče. Ne, najverjetneje ga boste spodbodli, naj poskusi še malo hitreje. Ko vidite ambicioznega inženirja, mu prav tako ne smete reči: Umiri konje, dovolj si dosegel. Ne, reči je treba, da je to šele prva stopnica in da ga čaka še več izzivov. To je edini pravi pristop, ki nas lahko povleče iz sivine.

Četrtič: Nujni so dorasli vodje oziroma šefi. Le kot taki lahko vodijo ambiciozne zaposlene. “Kar pomaga, je veliko vaje. Dober šef mora vaditi, kako prepoznati potencial in človeka usmerjati.”

Primer v našem podjetju: če kdo naredi napako, ne kažemo s prstom. Vsi delamo napake, vsi se zmotimo, ne iščemo krivca, išče se rešitev.

In petič: Kader je treba izpostavljati, le tako iz njih dobiš najboljše. “Če želite dober kader, ga morate izpostavljati. Tista podjetja, ki niso izpostavljena trgom, so bolj apatična in manj fleksibilna. A podjetja so ljudje. Če človeka ne izpostavite, iz njega ne boste dobili največ.”

Pri nas vsakega človeka 100-odstotno izpostavimo stresu, odgovornosti, zahtevam in delu. Presenečeni boste, kako zelo ljudje to potrebujejo, saj šele takrat številni zaživijo. Tisti, ki ne, pa niso primerni za sodelovanje z vami.