Po prvem evropskem tednu poklicnih spretnosti in tekmovanju mladih v poklicih EuroSkills se oziramo na sistem poklicnega izobraževanja v Sloveniji. Od kod prihajajo naši strokovnjaki, s kakšnim znanjem in izkušnjami se podajajo na trg dela? Vpis v poklicne šole se od leta 2011 sicer veča, a obrtniki, profesorji in učenci opozarjajo, da sistem nikakor ni brez pomanjkljivosti. Potegnemo še vzporednice z nekaterimi drugimi evropskimi državami, se vprašamo o sistemu vajeništva in razmislimo o družbenem pogledu na poklicne strokovnjake.

Po prvem evropskem tednu poklicnih spretnosti in tekmovanju mladih v poklicih EuroSkills se oziramo na sistem poklicnega izobraževanja v Sloveniji.

V celotni Evropski uniji najbolj primanjkuje informatikov, zdravnikov, medicinskih sester, strokovnjakov v tehnologiji, matematiki, inženirstvu in znanosti ter učiteljev. Podobno sliko lahko glede na podatke Evropskega centra za razvoj poklicnega izobraževanja vidimo tudi v Sloveniji. Sistemske težave opažajo v izobraževanju zdravnikov in medicinskega osebja, več kot polovica slovenskih podjetij je v lanskem letu poročala, da so imeli težave pri iskanju informatikov. Še nekaj poklicev, ki naj bi jih v prihodnosti potrebovali več: natakarji, kuharji, orodjarji, varilci, računovodje, strokovnjaki za zelene tehnologije ter še nekateri drugi.

“Mladim bi morali omogočiti izobrazbo za poklicno delo. Tako bi podjetja in industrijo vzpodbudili, da pridejo nazaj v evropske države. Če imamo visoko kakovostno izobraževanje, bomo imeli tudi nižjo stopnjo brezposelnosti med mladimi.” – Hubert Romer, predsednik WorldSkills Europe

Evropska komisija je kot glavne razloge za pomanjkanje poklicnih strokovnjakov navedla neusklajenost pri odločanju za visokošolsko izobraževanje glede na potrebe trga, slabe plače in delovne pogoje za nižje kvalificirane delavce in težave z nadomeščanje starejših poklicnih strokovnjakov. Zato največ pozornosti namenjajo promociji poklicev med mladimi.

“Šole veliko delajo na promociji, a včasih njihovi prijemi niso etični. Vezati oglaševanje na trenutno deficitarnost nekega poklica in obljubljati zagotovljene službe čez štiri leta preprosto ni etično.” – Miha Lovšin, Center za poklicno izobraževanje

Vpis v poklicne šole se od leta 2011 sicer veča, a obrtniki, profesorji in učenci opozarjajo, da sistem nikakor ni brez pomanjkljivosti, vprašanje vajeništva pa še naprej ostaja odprto.

* Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada/Evropskega sklada za regionalni razvoj/Kohezijskega sklada. Več o projektu na tej povezavi.