Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Gregory Roekens verjame, da je pred nami 4. industrijska revolucija in da se bodo kmalu roboti odločali namesto nas
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Še pred kratkim je verjel, da se bodo stvari, o katerih govori, zgodile do leta 2040, zdaj je prepričan, da bo to že bistveno prej, do leta 2020. V zadnjem času veliko pozornosti namenjamo 4. industrijski revoluciji … Kakšne izzive prinaša oglaševalcem?
“Veliko ljudi govori o industrijski revoluciji. Drugi, tretji, četrti. Jaz raje govorim o izkustveni revoluciji. Prejšnje revolucije so bile res prehodi iz enega načina proizvodnje v drugega. Zdaj se iz ekonomije storitev premikamo v ekonomijo izkušenj ali doživetij. Če razmišljate o tem, kaj ljudje kupujejo, ne kupujejo le izdelka ali storitve, temveč doživetje oziroma zgodbo. Če pomislite na pametne telefone, so le predmet, čeprav gre za vsa doživetja, ki jih prinesejo s seboj, in to ljudje kupujejo. V tem kontekstu je za oglaševalce še vedno pomembno, kako predstavljajo znamko, kaj je njen namen, ampak vse bolj pomembno je komunicirati doživetja.”
Roekens si predstavlja življenje s pametnimi napravami, ki niso telefoni in bistveno vplivajo na naše življenje. Denimo pametni hladilnik, ki naroči jogurt. Njegova osrednja tema: kako oglaševati robotom?
“Znamke bodo morale začeti razmišljati o tem, da se v prihodnje o nakupu ne bodo odločali potrošniki, temveč bodo o nakupih v njihovem imenu odločali stroji! Preden boste torej dosegli človeka, se boste morali ukvarjali z virtualnim asistentom. Recimo: hladilnik bo nekakšen virtualni asistent, ki bo poskrbel, da boste imeli najboljšo hrano, na najbolj cenovno učinkovit način. Lahko si predstavljam, da bomo postopoma stroje pooblastili, da opravijo nakupe in odločijo, kakšno hrano –torej tudi katere znamke- bomo imeli. Zato je pomembno, da podjetja začnejo razmišljati o tem, kako bodo vsebino podajala strojem, ne le ljudem. Da oglaševanje prilagodijo strojem! Mi, torej ljudje, smo v stiku z znamkami preko TV, radia, računalnika, telefona. Naprave pa z drugimi napravami komunicirajo drugače. Zato moramo tudi vsebino prilagoditi temu načinu komunikacije.”
Lahko se vam to, da bo hladilnik namesto vas naročil hrano, zdi imenitno, lahko strašljivo. A naš gost opozarja, da zagotovo ne bo šlo za kaos. Podatki bodo še bolj pomembni kot danes:
“Da bi hladilnik lahko odločil, kakšen jogurt želite, mora zelo veliko vedeti o vas. Ste na kaj alergični, katero sadje imate radi, katera znamka jogurtov vam je najbolj všeč. Vse to mora hladilnik vedeti, da lahko opravi nakup. Vsekakor prihodnost prinaša to, da bodo stroji kupovali v našem imenu!”
Pustimo zaenkrat ob strani strah, da bi nam roboti vzeli delovna mesta in se posvetimo svetli plati zgodbe. Če bodo roboti delali namesto nas, bomo tako ali tako imeli več časa, torej tudi več časa za nakupovanje.
“Če je recimo nakupovanje vaš hobi, ne boste želeli, da ga namesto vas opravi robot. Najbrž boste še vedno z veseljem šli v trgovino in pomerjali stvari. Ko pa boste morali obnoviti avtomobilsko zavarovanje, boste to opravilo z veseljem prepustili robotu. Za nekatera opravila bo torej zagotovo bolje, da jih opravljajo stroji. Druga – in zato govorim o izkustveni ekonomiji – si bomo želeli opravljati sami. Roboti v prihodnje torej ne bodo le kupovali namesto nas, ampak tudi delali namesto nas. Da bi zapolnili ta čas, ko ne bomo delali, si bomo želeli nove izkušnje. Za nekatere je to lahko nakupovanje, za druge potovanje v navidezno resničnost.”
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Gregory Roekens verjame, da je pred nami 4. industrijska revolucija in da se bodo kmalu roboti odločali namesto nas
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Še pred kratkim je verjel, da se bodo stvari, o katerih govori, zgodile do leta 2040, zdaj je prepričan, da bo to že bistveno prej, do leta 2020. V zadnjem času veliko pozornosti namenjamo 4. industrijski revoluciji … Kakšne izzive prinaša oglaševalcem?
“Veliko ljudi govori o industrijski revoluciji. Drugi, tretji, četrti. Jaz raje govorim o izkustveni revoluciji. Prejšnje revolucije so bile res prehodi iz enega načina proizvodnje v drugega. Zdaj se iz ekonomije storitev premikamo v ekonomijo izkušenj ali doživetij. Če razmišljate o tem, kaj ljudje kupujejo, ne kupujejo le izdelka ali storitve, temveč doživetje oziroma zgodbo. Če pomislite na pametne telefone, so le predmet, čeprav gre za vsa doživetja, ki jih prinesejo s seboj, in to ljudje kupujejo. V tem kontekstu je za oglaševalce še vedno pomembno, kako predstavljajo znamko, kaj je njen namen, ampak vse bolj pomembno je komunicirati doživetja.”
Roekens si predstavlja življenje s pametnimi napravami, ki niso telefoni in bistveno vplivajo na naše življenje. Denimo pametni hladilnik, ki naroči jogurt. Njegova osrednja tema: kako oglaševati robotom?
“Znamke bodo morale začeti razmišljati o tem, da se v prihodnje o nakupu ne bodo odločali potrošniki, temveč bodo o nakupih v njihovem imenu odločali stroji! Preden boste torej dosegli človeka, se boste morali ukvarjali z virtualnim asistentom. Recimo: hladilnik bo nekakšen virtualni asistent, ki bo poskrbel, da boste imeli najboljšo hrano, na najbolj cenovno učinkovit način. Lahko si predstavljam, da bomo postopoma stroje pooblastili, da opravijo nakupe in odločijo, kakšno hrano –torej tudi katere znamke- bomo imeli. Zato je pomembno, da podjetja začnejo razmišljati o tem, kako bodo vsebino podajala strojem, ne le ljudem. Da oglaševanje prilagodijo strojem! Mi, torej ljudje, smo v stiku z znamkami preko TV, radia, računalnika, telefona. Naprave pa z drugimi napravami komunicirajo drugače. Zato moramo tudi vsebino prilagoditi temu načinu komunikacije.”
Lahko se vam to, da bo hladilnik namesto vas naročil hrano, zdi imenitno, lahko strašljivo. A naš gost opozarja, da zagotovo ne bo šlo za kaos. Podatki bodo še bolj pomembni kot danes:
“Da bi hladilnik lahko odločil, kakšen jogurt želite, mora zelo veliko vedeti o vas. Ste na kaj alergični, katero sadje imate radi, katera znamka jogurtov vam je najbolj všeč. Vse to mora hladilnik vedeti, da lahko opravi nakup. Vsekakor prihodnost prinaša to, da bodo stroji kupovali v našem imenu!”
Pustimo zaenkrat ob strani strah, da bi nam roboti vzeli delovna mesta in se posvetimo svetli plati zgodbe. Če bodo roboti delali namesto nas, bomo tako ali tako imeli več časa, torej tudi več časa za nakupovanje.
“Če je recimo nakupovanje vaš hobi, ne boste želeli, da ga namesto vas opravi robot. Najbrž boste še vedno z veseljem šli v trgovino in pomerjali stvari. Ko pa boste morali obnoviti avtomobilsko zavarovanje, boste to opravilo z veseljem prepustili robotu. Za nekatera opravila bo torej zagotovo bolje, da jih opravljajo stroji. Druga – in zato govorim o izkustveni ekonomiji – si bomo želeli opravljati sami. Roboti v prihodnje torej ne bodo le kupovali namesto nas, ampak tudi delali namesto nas. Da bi zapolnili ta čas, ko ne bomo delali, si bomo želeli nove izkušnje. Za nekatere je to lahko nakupovanje, za druge potovanje v navidezno resničnost.”
Start-up podjetja danes niso več novost, tudi v Sloveniji poznamo tako zelo uspešne kot tudi nekoliko manj uspešne zgodbe, večkrat precenjene zaradi spletnih platform za sofinanciranje. Inovativni slovenski posamezniki in ekipe se sicer vedno bolj uspešno prebijajo na mednarodno podjetniško prizorišče, na svetovnih kapitalskih trgih zberejo že več 10 milijonov evrov. Kakšne so njihove izkušnje in nasveti?
Za uspeh pri prodoru na tuje trge so za podjetja poslovne informacije, ustrezno svetovanje in iskanje potencialnih partnerjev ključnega pomena. Slovenski poslovni klubi v tujini med drugim intenzivno pomagajo slovenskim podjetjem tudi pri pripravi poslovnih dogodkov in bilateralnih poslovnih srečanj. O tem, kako uspešni so pri svojem delu in kako se spopadajo s specifikami posameznih trgov se je z nekaterimi predstavniki pogovarjal Boris Žgajnar.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
15. decembra je začel veljati Zakon o davčnem postopku, ki med drugim ukinja obveznost dveh ločenih računov za samostojne podjetnike. Le ti lahko imajo po novem le en račun, pa naj gre za osebni ali poslovni. Kako je to videti v praksi? Zaprtje poslovnega računa stane približno 25 evrov; pri tem pa ni nujno, da bo samostojnemu podjetniku njegova banka to omogočila.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Marsikdaj si še vedno želimo, da bi Slovenija bila druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto. Kam se uvrščamo mi, kaj to pomeni in kje so še priložnosti oziroma možnosti za izboljšanje okolja za spodbujanje inovacij?
Vključenost žensk v podjetništvo v svetu zelo variira in je v Evropi precej skromna. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti žensk beleži Švica, sledijo ji Španija, Portugalska, Finska in Kosovo. Najnižji delež novih in nastajajočih podjetij, ki jih ustanovijo ženske, so zabeležile Madžarska, Švedska ter Bosna in Hercegovina.
Družinsko podjetništvo v Sloveniji prispeva kar 67 odstotkov dodane vrednosti vseh slovenskih podjetij, zato je odgovor, kaj žene slovensko gospodarstvo, jasen – družinska podjetja. Ta podjetja so največkrat v lasti družine, najsi bodo to majhna podjetja mam, očetov ali otrok. Po navadi imajo manj kot petdeset zaposlenih, nekatera pa so z uspehi že prerasla tovrstne okvire in postala velika mednarodna podjetja, ki so vodilna v svojem sektorju.
Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.
Kako je Alibaba postal spletni velikan, učitelj angleščine Jack Ma pa eden najbogatejših in najvplivnejših ljudi v poslovnem svetu?
Nevromarketing ni več znanstvena fantastika, ampak realnost. Oglaševalci bodo lahko s posebno tehnologijo bolje razumeli naše možgane in z merjenjem njihove aktivnosti ustvarili popolne oglase. Visoko resolucijska, večkanalna EEG-tehnologija bo odkrivala naše najgloblje in nezavedne možganske procese.
Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.
Dve zgodbi, dve modni ustvarjalki, dve podjetnici, ki verjameta, da si je tudi v Sloveniji mogoče izbrati modo kot poklic in od nje tudi živeti. Povod pa – nastop na Expo 2015 in Elle Style Awards 2015. V torek ob 10-ih!
Zaposlovanje invalidov je zakonska obveznost, lahko pa tudi poslovna priložnost ali dokaz solidarnosti. Bolj zgovorni kot kvote, olajšave in vplačila v invalidski sklad so primerni dobre prakse. Predstavljamo podjetje Dobrovita in odgovarjamo na ključne dileme pri zaposlovanju ranljivih skupin.
Manager leta in drugi prestižni nazivi so zaradi nekaj nagrajencev v preteklosti izgubili nekdanji lesk, zato se v Združenju Manager zadnja leta trudijo, da priznanje podelijo tistim, ki se namesto menedžerskim prevzemom posvečajo razvoju, inovacijam in trgom. Letošnji manager leta je postal Matjaž Merkan, direktor mariborskega SwatyCometa, rastočega podjetja, ki izdeluje brusilne naprave in 95% brusov izvozijo.
Vsakič, ko merimo dolžino, tehtamo, gledamo na termometer ali električni števec, smo tesno povezani z meroslovjem. Doktor Samo Kopač bo v Poslovnih krivuljah na Valu 202 predstavil pomen Urada za meroslovje, pa tudi nove pridobitve, s katerimi bodo izboljšali kakovost svojega dela. Razložil bo še, kaj so nacionalni etaloni in kje je varno spravljen prakilogram?
Neveljaven email naslov